Jedro

Kasneje sklenjen dogovor pri centru za socialno delo bi lahko privedel do spremembe sodne odločbe le v primeru, če bi na to pristal tudi tožnik. Sklenitev novega sporazuma pred centrom za socialno delo, s katerim sta se stranki dogovorili za nekoliko drugačen potek stikov v času od konca šolskega leta do konca julija, na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne more vplivati. Stranki se lahko vedno sporazumeta in dogovorita za drugačen način izvrševanja stikov, kot je določen v sodni odločbi, če se drugače ne bosta dogovorila ali se dogovora ne bosta držala, bo veljala ureditev po sodbi.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in v pobijanih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnik nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

S pobijano sodbo je sodišče prve stopnje razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank (točka I izreka), mladoletno hčerko N.Š. zaupalo v varstvo in vzgojo toženki (točka II), tožniku naložilo, da mora plačati na račun preživnine za čas od maja 2004 do aprila 2005 določene zneske, razvidne iz 1.odstavka III.točke izreka, od 01.05.2005 pa mu naložilo plačevanje mesečne preživnine v višini 40.000,00 SIT (2.odstavek III.točke izreka). V točki IV je sodišče odločilo o stikih med tožnikom in mladoletno hčerko.

Proti tej sodbi se pravočasno, po svojih pooblaščenkah pritožujeta obe pravdni stranki.

Tožnik iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja izpodbija odločitev o višini preživnine in predlaga spremembo sodbe v tem delu, podrejeno njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Meni, da sodišče pri odmeri preživnine ni upoštevalo dejstva, da toženka že prejema otroški dodatek in sicer v višini okrog 10.000,00 SIT, pri čemer sodišče uradnih podatkov v zvezi s tem ni pribavilo. Med stroške za preživljanje mladoletne hčerke je štelo tudi stroške za članarino pri gimnastičnem udejstvovanju ter prevoze v zvezi s treningi, okrog 10.000,00 SIT, čeprav te stroške nosi in jih bo še vnaprej nosil tožnik, vendar bo preživnino iz tega razloga plačeval za 5.000,00 SIT nižje, kot je določena s sodno odločbo. V zvezi z gimnastiko se postavlja vprašanje plačila stroškov gimnastičnih rekvizitov ter športne opreme. Do sedaj je vse te stroške nosil tožnik, toda po mnenju toženke gre za darila, ki se v preživnino ne vštevajo, kar je veljalo za nazaj, za naprej pa je te stroške sodišče vštelo v skupne stroške, čeprav je jasno, da jih toženka v bodoče ne bo nosila. Razlogov za znižanje preživnine pa ne bo, zato je potrebno, da se stvari razjasnijo v tem postopku. Opozarja še na bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj odločba nima razlogov. Sodišče je odločitev o višini mesečnih prejemkov za tožnika sprejelo na podlagi določenih dejstev, ki pa jih ni ustrezno obrazložilo z enostavno navedbo, da obrazložitev tožnika sodišča ni prepričala. Gre za enostranski zaključek sodišča, ki se ga ne da preizkusiti. Nasprotno pa je v celoti verjelo navedbam toženke, da je bila primorana izposoditi si določena denarna sredstva od svojih staršev, medtem ko tožniku glede pomoči njegovih staršev ni moglo v celoti pokloniti vere, saj njegova izpoved ni bila prepričljiva. Pri tem ne obrazloži v čem njegova izpoved ni bila prepričljiva.

Toženka pa iz istih pritožbenih razlogov izpodbija odločitev o višini preživnine in odločitev o stikih ter predlaga spremembo, podrejeno razveljavitev sodbe v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Meni, da je dosojena preživnina prenizka, ne strinja pa se tudi z načinom izvrševanja stikov v času šolskih počitnic saj meni, da so le-ti za čas od 10.07. do 31.07. nejasno določeni. V zvezi z višino preživnine navaja, da je sodišču dokazala, da ima tožnik bistveno višje dohodke od tistih, ki so uradno prikazani. Njeni dokazi so sodišče sicer prepričali o tem, da tožnik in njegov delodajalec prikazujeta tožnikove dohodke glede na trenutne potrebe, vendar pa toženka ne more soglašati s tem, da je sodišče njune dohodke ocenilo kot enakovredne (to ugotovitev je sodišče sicer podalo na posreden način). Prepričana je in tudi ve, da so tožnikovi dohodki dejansko mnogo višji (gibljejo se okoli 330.000,00 do 350.000,00 SIT), kar nedvomno potrjuje njegov način in slog življenja. Toženka je kot bančna uslužbenka vseskozi skrbela za vse hišne finance in bila pooblaščena na tožnikovem računu, videla je vsa njegova nakazila plač in raznih dodatkov. Tožnik je lažno izpovedoval, ko je povedal, da njegovi dohodki znašajo okoli 110.000,00 SIT, dnevnice pa cca. 60.000,00 SIT, saj so takrat njegovi dohodki znašali najmanj 300.000,00 SIT. Tožnikov delodajalec ni hotel dati pojasnil glede razhajanja pri teh podatkih, kar pomeni, da je toženka dokazala, da so tožnikovi dohodki neprimerno višji od njenih. Od tod očitek zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Potrditev podatka o višini dejanskih tožnikovih dohodkov je tožnica iskala in dobila tudi listinske dokaze, ki pa izkazujejo le del njegovih fiksnih stroškov, kažejo pa na način tožnikovega življenja in življenjskega sloga. Sodišču je predložila njej znane podatke o tožnikovih stroških, ti pa so zagotovo višji, saj je ocena stroškov položnic za tekoče stroške najetega stanovanja v višini 20.000,00 SIT nerealna. Že stroški kurjave presegajo 15.000,00 SIT, tem pa je dodati še ostale. Sodišče tudi ni upoštevalo bonitet, ki jih ima tožnik z uporabo službenega vozila, toženka pa ne soglaša niti z zaključkom sodišča, da se nakup predmetov s strani tožnika šteje v dobro pri odmeri preživnine. S tem načinom plačevanja ni nikoli soglašala, zato zahteva, da se ji določi raje višja preživnina, za nakupe oblačil pa bo poskrbela sama. Prav tako ne sprejema ocene potrebnih stroškov za šolanje mladoletne hčerke. Upoštevaje stroške šolskega leta 2004/2005 je le-te ocenila na mesečno 6.000,00 SIT, tik pred prejemom pa je prejela račun za delovne zvezke za šolsko leto 2005/2006 (ki ga prilaga). Že sam strošek delovnih zvezkov predstavlja čez polovico vseh, s strani sodišča priznanih stroškov šolanja. Potrebno pa jim je dodati še ostale stroške po seznamu predvidenih stroškov in opreme, ki so ga prejeli s strani šole. Toženka realno ocenjuje, da bodo stroški v zvezi s šolanjem znašali cca. 70.000,00 SIT, kar je skoraj dvakrat več kot je napačno ocenilo sodišče. Vztraja pri plačevanju preživnine v znesku 45.000,00 SIT. Glede odločitve o stikih pa navaja, da je le-ta v delu, ki se nanaša na stike od 10.07. do 31.07. nejasna in nedoločena. Iz tega razloga sta pravdni stranki sklenili dogovor pri CSD Nova Gorica in se dogovorili za drugačen potek stikov, kot ga je določilo sodišče. V kolikor bi sledili odločitvi sodišča, bi imel oče možnost izvajati stike čez vikend tudi neposredno po tem, ko je hči pri njem preživela dva zaporedna tedna. Ker sta se oba starša strinjala, da je takšno odločitev potrebno spremeniti, sta podpisala priloženi dogovor. Tožnica zato predlaga, da pritožbeno sodišče odločitev o izvajanju stikov iz 4. alineje spremeni tako, kot je to zapisano v priloženem dogovoru z dne 18.07.2005. V dopolnitvi pritožbe pa navaja, da je prišlo v predloženem dogovoru z dne 18.07.2005 do strojepisne napake. Dogovor o stikih, ki izhaja iz zapisnika z dne 18.07.2005, se nanaša na vse poletne počitnice in ne zgolj na poletne počitnice v letu 2005. To izhaja iz besedila sporazuma, kjer je navedeno, da naj bi stiki potekali med vsemi nadaljnjimi poletnimi počitnicami. Prilaga popravljeni zapisnik z dne 18.07.2005. Tožnik je v svoji pritožbi odgovoril tudi na pritožbene navedbe toženke, ki se nanašajo na stike. Navaja, da toženka nikoli ne bo zadovoljna s stiki in da bo vedno iskala možnosti, da se le-ti stalno spreminjajo, čeprav bi se kot mati morala zavedati, da morajo biti stiki določeni na način, da otroka pogoste spremembe ne begajo in mu obenem ne dopuščajo kakršnekoli manipulacije staršev.

Pritožbi nista utemeljeni.

Najprej k pritožbi tožnika: Očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana, saj ima sodba jasne razloge o vseh odločilnih dejstvih pomembnih za določitev preživnine, je zmožna preizkusa in kot bo razvidno iz nadaljevanja, tudi pravilna. Iz razlogov jasno izhaja, zakaj sodišče prve stopnje ni sledilo tožnikovi izpovedi v delu, ki se nanaša na njegove prejemke, dokazna ocena sodišča prve stopnje pa je tudi vsebinsko prepričljiva. Dejstvo, ali sta si stranki od staršev sposodili denar, za odločitev ni pomembno, zato v zvezi s tem zatrjevana kršitev ni podana. Popolnoma odveč pa je tudi pritožbena graja, ki se nanaša na otroški dodatek. Da je sodišče o tem pridobilo uradne podatke in otroški dodatek pri odmeri preživnine tudi upoštevalo, izhaja iz podatkov spisa (listovna št. 59 spisa) in sodbe (1.odstavek na strani 7). Prvostopenjsko sodišče je strošek gimnastičnih treningov pravilno upoštevalo kot strošek za preživljanje mladoletne hčere, nesporno dejstvo, da te stroške krije tožnik, pa pri odmeri preživnine upoštevalo v njegovo korist, zato se tudi v zvezi s tem neupravičeno pritožuje. Ker je njegova pritožba neutemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in v pobijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (člen 353 Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

K pritožbi toženke: Tudi toženka neuspešno napada v sodbi ugotovljena dejstva, pomembna za določitev preživnine. Da so tožnikovi prejemki višji od prikazanih, je na podlagi ugotovitev o njegovem življenjskem slogu in izdatkih zaključilo že sodišče prve stopnje in ocenilo, da sta prispevka pravdnih strank glede na zmožnosti lahko enakovredna. Da bi tožnik imel še višje stroške od ugotovljenih, kar naj bi kazalo na še višje prejemke, toženka ni dokazala, tako kot ni dokazala, da znašajo tožnikovi prejemki med 330.000,00 in 350.000,00 SIT, kot navaja v pritožbi. Zaključkov prvostopenjskega sodišča, ki jih sprejema tudi pritožbeno sodišče, s pritožbo ni izpodbila. Nadalje so neutemeljeni očitki, ki se nanašajo na uporabo službenega vozila. Iz sodbe je razvidno, da je prvostopenjsko sodišče pri odločanju upoštevalo tudi dejstvo, da tožnik uporablja službeno vozilo in ga po mnenju pritožbenega sodišča tudi pravilno ocenilo. Toženka ne more uspeti niti s sklicevanjem na višje stroške šolanja, ki jih v taki višini, kot jih zatrjuje, ni dokazala, tudi sicer pa ocene o potrebah mladoletne N. (95.000,00 SIT mesečno) ni omajala. Pritožba omenja tudi zaključek sodišča, da se nakup predmetov s strani tožnika šteje v dobro pri odmeri preživnine. Tak zaključek iz sodbe ne izhaja, zato na te pritožbene trditve ni potrebno odgovoriti.

Toženka pobija tudi odločitev o stikih a le v delu, ki se nanaša na stike v času poletnih šolskih počitnic (4. alineja IV. točke izreka). Pritožbena graja, da je izrek nejasen in nedoločen, ne drži. S sodbo je sodišče uredilo stike očeta z mladoletno hčerko in je v 4. alineji odločalo o tem, kdaj bo on imel stike z njo. Iz sodbe povsem jasno izhaja, da bo hčerka preživela čas od zaključka šolskega leta do 10.julija z očetom in to vsako leto, kar pomeni, da bo preostale dni v mesecu juliju vsako leto preživela z materjo. Ker sta si oba starša želela preživeti s hčerko drugo polovico meseca avgusta, je sodišče odločilo, da v letu 2005 preživi hčerka prvo polovico avgusta (od 01. do 15.) z očetom, drugo polovico (od 16. do 31.) z materjo, naslednje leto, v avgustu 2006, pa bo hčerka preživela prvo polovico avgusta z materjo in drugo polovico meseca z očetom, menjaje navedene termine v nadaljnjih letih. Oče prevzame hčerko ob 10.00 uri prvega dne (po zaključku šolskega leta) na njenem domu in jo pripelje nazaj na njen dom do 18.00 ure zadnjega dne tako določenih stikov. Resnih argumentov zoper to odločitev pritožnica v svoji pritožbi ni navedla, sklicuje se na kasneje sklenjen dogovor pri centru za socialno delo, ki pa bi lahko privedel do spremembe sodne odločbe le v primeru, če bi na to pristal tudi tožnik. Tožnik pa je z odločitvijo sodišča zadovoljen, proti njej se ni pritožil in tudi v odgovoru na pritožbo toženke (podanem v pritožbi) želje po spremembi ni izrazil. Zgolj sklenitev novega sporazuma pred centrom za socialno delo, s katerim sta se stranki dogovorili za nekoliko drugačen potek stikov v času od konca šolskega leta do konca julija, na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne more vplivati in je zato tudi v tem delu pritožba toženke neutemeljena. Stranki se lahko vedno sporazumeta in dogovorita za drugačen način izvrševanja stikov, kot je določen v sodni odločbi, če se drugače ne bosta dogovorila ali se dogovora ne bosta držala, bo veljala ureditev po sodbi.

Glede na v sodbi ugotovljena dejstva, je preživnina, kot jo je določilo sodišče (40.000,00 SIT mesečno), v skladu s potrebami otroka ter materialnimi in pridobitnimi zmožnostmi staršev (129. in 129.a čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR). Pritožbeno sodišče je zato obe pritožbi zavrnilo in v pobijanih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (člen 353 ZPP).

Pritožbene stroške je priglasil le tožnik, ki mora te stroške nositi sam (1.odst. 165.čl. ZPP in 154.čl. ZPP).