Jedro

Če je izvršilno sodišče ugovor dolžnika zavrnilo iz formalnopravnega, nevsebinskega razloga, kar pomeni, da razlog zavrnitve ugovora ni bilo med strankama sporno dejstvo, ki se nanaša na terjatev, ki je predmet izvršbe, tožba na nedopustnost izvršbe ni dopustna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo tožeče stranke z dne 8.1.2007 in tožeči stranki naložilo v povrnitev toženi stranki pravdne stroške v znesku 540,92 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sklep se je v roku pritožila tožeča stranka iz razlogov bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava, ki predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, oziroma, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da če je sodišče ugotovilo, da je tožba pravočasna, bi tožbeni zahtevek lahko kvečjemu zavrnilo, ne pa tožbe zavrglo. Sicer pa je sodišče prve stopnje odločilo na podlagi dejanskega in pravnega stanja, ki ne izhaja iz spisa. Vpogledalo je namreč le v nekaj listin in ni izvedlo dokazov, ki jih je predlagala tožeča stranka. Tožnik trdi, da je upnika poplačal z vnovčitvijo slike M. B.. Upnik priznava, da je sliko prejel, gre pa za sliko ogromne vrednosti, katero je prav upnik od tožnika zahteval v zavarovanje svoje terjatve. Med strankama je sporno dejstvo, koliko je slika dejansko vredna, za razjasnitev tega dejstva pa sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče ne zavrže le prepozne pritožbe, kot to zmotno meni pritožba, ampak tudi tožbo, za vložitev katere pritožnik nima pravnega interesa, kot je to storilo z izpodbijanim sklepom sodišča prve stopnje in kar je skladno določbi 1. odstavka 274. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

Naj pritožbeno sodišče pritožniku ponovno pojasni, kar je sicer storilo v razlogih izpodbijanega sklepa že sodišče prve stopnje, da je po določbi 1. odstavka 59. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) možno vložiti tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe le, če je izvršilno sodišče odločalo o ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi dejstev, ki so med strankama sporna, in se ta dejstva nanašajo na samo terjatev. Kot je ugotoviti iz pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. In 2001/00188, z dne 28.2.2006, je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika, da je upnikova terjatev poplačana, zavrnilo kot neutemeljenega, ker je bil neobrazložen (53. člen ZIZ). Torej je ugovor zavrnilo iz formalnopravnega, nevsebinskega razloga, kar pomeni, da razlog zavrnitve ugovora ni bilo med strankama sporno dejstvo, ki se nanaša na terjatev, ki je predmet izvršbe.

V kolikor pritožba navaja sporna dejstva med strankama, ki se nanašajo na obstoj terjatve, so te navedbe za odločitev o pritožbi irelevantne. Pritožbeno sodišče namreč ugotavlja zgolj razloge, na podlagi katerih je sodišče z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo, in kot izhaja iz predhodnih navajanj pritožbenega sodišča, je bilo zavrženje tožbe utemeljeno.

Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo z njo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).