Jedro

Obsojenec je lahko pogojno odpuščen, če je mogoče utemeljeno pričakovati, da ne bo ponovil kaznivega dejanja. Pri tej presoji se upoštevajo predvsem povratništvo, morebitni kazenski postopki, ki tečejo zoper obsojenca za kazniva dejanja, storjena pred nastopom kazni zapora, odnos obsojenca do storjenega kaznivega dejanja in oškodovanca, njegovo vedenje med prestajanjem kazni, uspehi pri zdravljenju odvisnosti in pogoji za vključitev v življenje na prostosti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim aktom je tožena stranka na podlagi 8., 105. in 107. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) in 88. člena Kazenskega zakonika (KZ) zavrnila prošnjo tožnika za pogojni odpust. V obrazložitvi akta je navedeno, da tožnik prestaja kazen 4 leta in 8 mesecev zapora. Tožena stranka je na podlagi poročila zavoda upoštevala, da je bil obsojenec že kaznovan in ima odprta dva kazenska postopka. V zavodu se neprimerno vede, odklanja delo in tudi ne sodeluje v pedagoški obravnavi. Ima še čakajočo kazen, saj mu je bila poleg navedene izrečena tudi kazen 6 mesecev zapora, poleg tega pa še ni povrnil premoženjske koristi. Tožena stranka tako ne more utemeljeno pričakovati, da v času pogojnega odpusta kaznivega dejanja ne bo ponovil. V tožbi tožnik najprej navaja, da se v slovenskih zaporih dogaja sistemska korupcija in da zaposleni v zaporih niso ustrezno usposobljeni. Omenja statistiko neugodno rešenih prošenj za pogojni odpust. Očitek, da se neprimerno vede in odklanja delo, je posledica tega, da nima dlake na jeziku glede na to, da so ga imeli v evidenci kot odvisnika od mamil, da bi dobili dodatna sredstva. Pravi, da je že 2 meseca v izolaciji. Glede odklanjanja dela navaja, da ne dobi niti malice niti letnega počitka, delal pa bi brez ustreznega plačila. Pravi, da do izkoriščanja prihaja tudi pri delu na vrtu in v kuhinji. On bi moral delati klinčke in je to odklonil, ker je ključavničar in varilec po poklicu. Pritožuje se tudi, ker ima šest zaporov v Sloveniji drugačne sisteme in to ni v skladu z 14. členom Ustave in se sklicuje na prepoved večkratnega kaznovanja. Pritožbo piše v upanju, da se bo kaj v zvezi z zakonitostjo dela v zaporu spremenilo in da s bodo spoštovali zakoni in Ustava.

Tožba ni utemeljena.

Določilo 5. odstavka 88. člena KZ-1 določa, da je obsojenec lahko pogojno odpuščen, če je mogoče utemeljeno pričakovati, da ne bo ponovil kaznivega dejanja; pri presoji, ali naj se obsojenec pogojno odpusti, se upoštevajo predvsem povratništvo, morebitni kazenski postopki, ki tečejo zoper obsojenca za kazniva dejanja, storjena pred nastopom kazni zapora, odnos obsojenca do storjenega kaznivega dejanja in oškodovanca, njegovo vedenje med prestajanjem kazni, uspehi pri zdravljenju odvisnosti in pogoji za vključitev v življenje na prostosti. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka upoštevala pravno-relevantne okoliščine iz 5. odstavka 88. člena KZ-1, in sicer dejstvo, da tečeta dva kazenska postopka zoper tožnika, glede vedenja med prestajanjem kazni pa navaja, da tožnik ne sodeluje v pedagoški obravnavi. Glede prve okoliščine tožnik pavšalno navaja, da ne bi smel biti večkrat kaznovan zaradi istega dejanja in ne pojasni, katero dejanje ima v mislih, medtem ko iz podatkov v spisu izhaja, da gre za postopka pred Okrožnim sodiščem v A. in B. (točka 6. poročila in predloga zavoda k prošnji za pogojni odpust z dne 9. 9. 2013). Ugotovitvi tožene stranke, da ne sodeluje v pedagoški obravnavi, kar je del pravno-relevantnih okoliščin v zvezi z njegovim vedenjem med prestajanjem kazni, ne oporeka. Tretja okoliščina, to je neprimerno vedenje, tudi izhaja iz omenjenega poročila, ki ga tožena stranka povzema, in ji tožnik v tožbi ne oporeka na konkreten način. Tožnik v tožbi utemeljuje, zakaj je odklonil delo glede na njegov poklic. Vendar zakonodajalec ni predpisal, da mora zavod za prestajanje kazni obsojencu zagotoviti tisto delo, za katerega je obsojenec izučen. Druge navedbe v tožbi, ki se nanašajo na t.i. sistemske pomanjkljivosti, ki so po mnenju tožnika prisotne v slovenskih zaporih, pa niso sestavni del presoje (ne)zakonitosti izpodbijanega akta. Iz omenjenega poročila zavoda tudi izhaja, da je tožniku kazen potekla dne 4. 5. 2014. Na tej podlagi sodišče lahko sledi utemeljiti izpodbijanega akta in zato ne bo ponavljalo razlogov za odločitev (2. odstavek 71. člena ZUS-1) in je bilo treba tožbo zavrniti kot neutemeljeno (1. odstavek 63. člena ZUS-1).