Jedro

Izhajajoč iz namena zakonske norme ni moč zaključiti, da mora sodišče v primeru, ko prvi narok ni uspešen, slednjega ponoviti. Temveč je ravno za tako procesno situacijo zakonodajalec predvidel postopanje po drugem odstavku 188. člena ZIZ.

Glede na to, da pritožnik ne trdi, da na prvem naroku ne bi bili izpolnjeni pogoji za prodajo iz 184. člena ZIZ ter ob ugotovitvi, da iz zapisnika izhaja, da zaradi nepristopa ponudnikov narok (in posledično dražba) ni bil uspešen, je pravilno nadaljnje postopanje sodišča, ko je razpisalo drugi narok po določbah 188. člena ZIZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo: - predlog dolžnika za ustavitev izvršilnega postopka (I. točka izreka), - predlog dolžnika za preklic drugega naroka za javno dražbo z dne 12.1.2016 (II. točka izreka) in - zahtevek dolžnika za povrnitev stroškov postopka (III. točka izreka).

Zoper navedeni sklep se pritožuje dolžnik po pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov in zaradi kršitve ustavnih pravic (22. in 23. člen Ustave RS) ter neposredne kršitve 14. in 15. člena Ustave RS. Navaja, da je sodišče dne 23.10.2014 na zapisnik sprejelo sklep, da se narok ne opravi, zato niso izpolnjeni pogoji iz 188. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) za odreditev prodaje nepremičnine na drugem naroku. Da bi bil možen razpis drugega naroka, bi sodišče moralo ugotoviti, da je prvi narok bil opravljen (smiselna uporaba 186. člena ZIZ). Dne 22.10.2014 je dolžnik tudi ponovno predlagal preklic dražbe in odlog izvršbe, o katerem je prvostopenjsko sodišče odločilo šele 21.5.2015. Trdi, da v vmesnem času sodišče ne bi smelo opravljati nobenih novih dejanj v postopku, zato je kot dolžnik razumel, da tudi sicer niso izpolnjeni pogoji za opravo prvega naroka, kar tudi izhaja iz zapisnika z dne 23.10.2014. Dne 12.1.2016 je podal predlog za preklic razpisane dražbe, ker za razpis drugega prodajnega naroka ni zakonskih pogojev (in ne iz razloga, ker bi moralo sodišče ustaviti postopek po uradni dolžnosti, kakor sodišče navaja v izpodbijanem sklepu). Nadalje meni, da se izvršilni postopek vodi nezakonito, kar naj pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti tudi ugotovi. Izvršilni naslov je bil namreč pravnomočno spremenjen na podlagi sodbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 296/2010 z dne 13.9.2012, zato je potrebno izvršbo po uradni dolžnosti ustaviti (76. člen ZIZ), kakor je pritožbeno sodišče že ugotovilo v sklepu I Ip 404/2013 z dne 5.11.2013. Poudarja, da ne sodišče prve stopnje ne sodišče druge stopnje do sedaj še ni vsebinsko obravnavalo dolžnikove zahteve za ustavitev izvršilnega postopka in tudi ni argumentirano obrazložilo svoje odločitve. Trdi še, da bi upnik lahko predlagal izvršbo na podlagi spremenjenega izvršilnega naslova šele po prejemu sodbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 296/2010 z dne 13.9.2012 (s katero se je avtomatično tudi razveljavilo potrdilo izvršljivosti sodbe, ki je izvršilni naslov), ki je tudi pravna podlaga za zahtevo upnika. Predmetni izvršilni postopek bi, zaradi spremembe izvršilnega naslova, moral biti ustavljen. Pritožbenemu sodišču predlaga, da razveljavi izpodbijani sklep, ugodi pritožbi in meritorno odloči v zadevi ter po uradni dolžnosti razveljavi sklep o izvršbi In 28/2010 z dne 26.7.2010, izvršilni postopek ustavi in razveljavi vsa že opravljena izvršilna dejanja, upniku pa naloži v plačilo vse stroške tega izvršilnega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Iz pregleda spisovne dokumentacije v predmetni izvršilni zadevi izhaja, da se je pritožbeno sodišče o pritožbenih navedbah dolžnika glede ustavitve izvršilnega postopka zaradi spremembe izvršilnega naslova(1) že opredelilo (sklep I Ip 404/2013 z dne 5.11.2013, sklep I Ip 526/2014 z dne 17.2.2015, sklep I Ip 291/2015 z dne 12.10.2015) ter obrazložilo, da je dolžnikovo stališče, da bi zaradi spremembe izvršilnega naslova moralo sodišče izvršilni postopek v celoti ustaviti, napačno. Temu je sledilo tudi prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu in ponoven predlog dolžnika za ustavitev izvršilnega postopka z dne 12.1.2016 zavrnilo. Glede na to, da dolžnik v pritožbi ponavlja smiselno enake navedbe, ko trdi, da bi upnik lahko podal predlog za izvršbo šele po odločbi Vrhovnega sodišča, s katero je bil spremenjen izvršilni naslov, pritožbeno sodišče že sprejetemu stališču v zgoraj navedenih odločitvah nima kaj dodati.

Prav tako je neutemeljeno pritožbeno zatrjevanje kršitve zakona pri odreditvi prodaje nepremičnine na drugem naroku, ker sodišče prvega naroka ni opravilo in niso bili izpolnjeni pogoji iz 188. člena ZIZ za razpis drugega naroka. Pritožnikovo tolmačenje, da iz zapisnika izhaja, da bo sodišče ponovno opravilo prvi narok, ko bodo zanj izpolnjeni pogoji, je napačen. Iz zapisnika prvega prodajnega naroka z dne 23.10.2014 namreč izhaja, da je sodišče ob oklicu ugotovilo, da na dražbo ni pristopil noben ponudnik in zato niso podani pogoji za narok ter sprejelo sklep, da se narok ne opravi (takih ugotovitev sodišča pritožnik ne prereka). Slednjega ni moč tolmačiti na način, da narok ni bil izveden, temveč da ni bil uspešen, ker nanj nihče ni pristopil. Zakonodajalec je določil, da se, ko sodišče ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za narok, razglasi začetek dražbe(2). Če pa nepremičnine na prvem naroku ni bilo mogoče prodati, razpiše sodišče na predlog upnika drugi narok, na katerem nepremičnina ne sme biti prodana za manj kot polovico ugotovljene vrednosti(3). Izhajajoč iz namena zakonske norme ni moč zaključiti, da mora sodišče v primeru, ko prvi narok ni uspešen, slednjega ponoviti. Temveč je ravno za tako procesno situacijo zakonodajalec predvidel postopanje po drugem odstavku 188. člena ZIZ. Glede na to, da pritožnik ne trdi, da na prvem naroku ne bi bili izpolnjeni pogoji za prodajo iz 184. člena ZIZ(4) ter ob ugotovitvi, da iz zapisnika izhaja, da zaradi nepristopa ponudnikov narok (in posledično dražba) ni bil uspešen, je pravilno nadaljnje postopanje sodišča, ko je razpisalo drugi narok po določbah 188. člena ZIZ. Pri vsem obrazloženem je neutemeljena pritožbena graja nezakonitosti razpisa drugega prodajnega naroka.

Pritožbene navedbe, da sodišče v času od vložitve predloga za preklic prvega prodajnega naroka dne 22.10.2014 do odločitve prvostopenjskega sodišča o predlogu dne 21.5.2015 ne bi smelo opravljati nobenih dejanj v postopku so prepozne, saj bi jih moral pritožnik uveljavljati takoj, ko bi jih lahko, to pa je v pritožbi zoper sklep prvostopenjskega sodišča z dne 21.5.2015, o katerem pa je že pravnomočno odločalo tudi pritožbeno sodišče s sklepom I Ip 291/2015 z dne 12.10.2015. Glede stroškovne odločitve izpodbijanega sklepa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev pravilna, glede na to, da je prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom oba predloga dolžnika zavrnilo. Pritožba posebnih pritožbenih razlogov glede stroškovne odločitve ne uveljavlja.

Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Ker dolžnik s pritožbo ni uspel, mora sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

op. št. 1: Izvršilni naslov - pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Novi Gorici P 381/2007 je Vrhovno sodišče RS z odločbo II Ips 296/2010 z dne 13.9.2012 delno spremenilo tako, da se je dolžnikova obveznost plačila glavnice zmanjšala za 37,48 EUR. Prvostopenjsko sodišče je izvršilni postopek s sklepom In 28/2010 z dne 24.5.2013 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Kopru I Ip 404/2013 z dne 5.11.2013 ustavilo za znesek glavnice v višini 37,48 EUR.

op. št. 2: prvi odstavek 189. člen ZIZ op. št. 3: drugi odstavek 188. člena ZIZ op. št. 4: Pogoji za prodajo morajo poleg drugih podatkov navajati: 1. natančnejši opis nepremičnine s pritiklinami; 2. služnosti stavbne pravice in stvarna bremena, ki jih mora kupec prevzeti; 3. vrednost nepremičnine, ki jo je s sklepom ugotovilo sodišče; 4. ceno, za katero se sme nepremičnina prodati; 5. rok, v katerem mora kupec položiti kupnino; 6. način prodaje; 7. znesek varščine.