Jedro

O oprostitvi plačila sodne takse odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke, ki sodišču mora predložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu, ki vsebuje zlasti podatke stranke o premoženju, denarnih sredstvih in dohodkih iz dejavnosti v Republiki Sloveniji in tujini. Zgolj sklicevanje stranke na blokado transakcijskega računa oziroma, da to sodišče po uradni dolžnosti samo preveri, ne zadostuje za predlagano oprostitev plačila sodne takse. Sodišče namreč pri odločanju o oprostitvi upošteva tako premoženjsko kot finančno in likvidnostno stanje stranke. Če v tej zvezi izjava ni vložena na predpisanem obrazcu ali če obrazcu niso priložene predpisane vloge, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah (prvi do tretji odstavek 12. člena ZST-1).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožene stranke za taksno oprostitev. Ugotovilo je, da tožena stranka predlogu za oprostitev plačila sodne takse za vloženo pritožbo z dne 8. 4. 2014 ni priložila izjave o svojem premoženjskem stanju skupaj s prilogami v roku 8 dni, kar ji je bilo naloženo s sklepom z dne 12. 5. 2014. Tožena stranka se je pritožila zoper sklep iz vseh pritožbenih razlogov po določbi prvega odstavka 338. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in spremembe), ki se v skladu z določbo 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in spremembe) uporablja tudi v sporih pred delovnim sodiščem. Navaja, da je v predlogu za oprostitev plačila sodne takse posredovala tako podatke o lastnem premoženju, denarnih sredstvih in dohodkih iz dejavnosti v Republiki Sloveniji, kar vse je razvidno z vpogledom v javne evidence AJPES. Sodišče je spregledalo, da so vsi njeni računi blokirani, da posluje z izgubo, zaradi česar ne more plačati sodne takse brez ogrožanja svoje dejavnosti. Sodišče lahko skladno z določbama tretjega in četrtega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1, Ur. l. RS, št. 37/2008 in spremembe) lahko oprosti stranko plačila sodnih taks, ki nima sredstev in jih tudi ne more zagotoviti. V tej zvezi mora po določbi četrtega odstavka 11. člena ZST-1 skrbno preučiti vse okoliščine in upoštevati strankino premoženjsko, likvidnostno in finančno stanje. Tožena stranka je v predlogu podala trditveno podlago, ki pa jo je sodišče povsem spregledalo. Sodišču je pravilno predložila tudi podatke iz Registra transakcijskih računov, ki predstavlja enotno informatizirano bazo podatkov o imetnikih transakcijskih računov, iz katere je razvidno, da ima blokiranih vseh 11 transakcijskih računov. Če bi sodišče dvomilo o resničnosti navedb v izjavi o premoženjskem stanju, bi lahko to preizkusilo po uradni dolžnosti. Poleg tega jo lahko sodišče o svojem premoženjskem stanju tudi zasliši. Meni, da je skladno z določbo tretjega odstavka 12. člena ZST-1 podala sodišču popoln predlog za oprostitev plačila sodne takse. V kolikor bi sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, bi ugotovilo, da mu je skladno z že navedeno določbo ZST-1 in Navodili za izpolnjevanje izjave o premoženjskem stanju, ki je sestavni del Pravilnika o obrazcu izjave o premoženjskem stanju, podala popoln predlog za oprostitev plačila sodne takse, zaradi česar bi lahko njeno vlogo vsebinsko obravnavalo. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče predlogu za oprostitev plačila sodne takse ugodi oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep v mejah pritožbenega izpodbijanja in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Po takšnem preizkusu je ugotovilo, da vsebuje izpodbijani sklep pravilne dejanske in pravne razloge. Sodišče prve stopnje je na ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Poleg tega tako v zvezi z izvedenim postopkom kot z izdanim sklepom ni storilo nobene bistvene postopkovne kršitve, na katere je opozorila pritožba in na katere je moralo pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato pritožbeno sodišče na pritožbene navedbe tožene stranke še odgovarja: ZST-1 v tretjem odstavku 11. člena določa, da se pravno osebo za vloge, pri katerih gre pri plačilu takse za procesno predpostavko, lahko oprosti plačila sodne takse, če nima sredstev za njeno plačilo in jih tudi ne more poravnati oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. O oprostitvi plačila sodne takse odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke, ki mu mora predložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu, ki vsebuje zlasti podatke stranke o premoženju, denarnih sredstvih in dohodkih iz dejavnosti v Republiki Sloveniji in tujini. Zgolj sklicevanje stranke na blokado transakcijskega računa oziroma, da to sodišče po uradni dolžnosti samo preveri, ne zadostuje za predlagano oprostitev plačila sodne takse. Sodišče namreč pri odločanju o oprostitvi upošteva tako premoženjsko kot finančno in likvidnostno stanje stranke. Če v tej zvezi izjava ni vložena na predpisanem obrazcu ali če obrazcu niso priložene predpisane vloge, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah (prvi do tretji odstavek 12. člena ZST-1).

V obravnavanem primeru je tožena stranka predlagala oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo opr. št. Pd 270/2013 z dne 28. 2. 2014. V predlogu je opozorila na dolgotrajno in nenehno blokado vseh njenih tekočih računov in v tej zvezi povezanih likvidnostnih težav družbe ter glede tega ponudila dokaz z vpogledom v javno dostopne evidence AJPES. Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi, da takšen predlog ni popoln za obravnavo, s sklepom z dne 12. 5. 2014 pozvalo toženo stranko, da v roku 8 dni pošlje pisno izjavo o premoženjskem stanju s predpisanimi prilogami, skladno z določbo 12. člena ZST-1. Poleg tega je toženo stranko opozorilo, da v primeru, če ne bo tako ravnala, da bo v nadaljevanju postopalo v skladu s pravili o nepopolnih vlogah po določbi 108. člena ZPP. Očitno tožena stranka tega ni upoštevala in ni dopolnila predloga tako, kot ji je bilo naloženo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da predlog ni primeren za obravnavo, zaradi česar ga je pravilno zavrglo. Pritožbeno sodišče se s tako odločitvijo prvostopenjskega sodišča v celoti strinja.

Pritožbeno sodišče navaja, da je trditveno breme glede premoženjskega stanja stranke, ki utemeljuje taksno oprostitev, na strani predlagatelja oprostitve. Glede tega je predlagatelj dolžan navesti in preskrbeti potrebne podatke, kot jih predpisuje zakon. Sodišče ni dolžno samo raziskovati premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja predlagatelja, saj mora podatke o takšnem stanju ustrezno predložiti predlagatelj. V tej zvezi pritožba zmotno opozarja na določbo četrtega odstavka 12. člena ZST-1, saj sodišče skladno z navedeno določbo pridobi podatke iz uradnih evidenc samo v primeru, če dvomi o resničnosti strankinih navedb in jih zato preveri po uradni dolžnosti. Tudi iz izjave, zapisane na 4. strani obrazca ZST-1, je razvidno, da lahko sodišče pridobi podatke iz uradnih evidenc po uradni dolžnosti zgolj z namenom preizkusa predloženih podatkov, in ne zaradi dopolnjevanja nepopolnih oziroma manjkajočih podatkov (tako tudi sklep Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Up 230/2009). Zato je sodišče prve stopnje v sporni zadevi pravilno odločilo, ko je predlog tožene stranke za oprostitev sodne takse zavrglo.

Ker niso podani pritožbeni razlogi niti ne razlogi, na katere je bilo potrebno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in v celoti potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).