Jedro

Opirajoč se na izvedensko mnenje izvedenca psihiatra, iz katerega izhaja, da obtoženec ne kaže znakov nobene duševne bolezni, da pa je na dogodek, ko je bila v prometni nesreči poškodovana njegova takrat 8-letna hči, reagiral z močnima afektoma strahu in jeze, ki sta tako močno vplivala na njegovo zavest, da je bila ta zamegljena oziroma zožana, je sodišče prve stopnje prepričljivo zaključilo, da je bil obtoženec v času storitve kaznivega dejanja neprišteven, ko zaradi svojega takratnega psihičnega stanja ni mogel razumeti pomena svojega dejanja niti imeti v oblasti svoje ravnanje.

Izrek

Pritožba pooblaščenca oškodovanca kot tožilca se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Oškodovanec kot tožilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka in na 40.000,00 (štiridesettisoč) SIT odmerjeno povprečnino.

Obrazložitev

Z v uvodu navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obtoženca iz razloga 2. točke 358. člena ZKP oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje hude telesne poškodbe ter odločilo, da je oškodovanec kot tožilec dolžan plačati stroške kazenskega postopka.

Zoper sodbo se je pooblaščenec oškodovanca kot tožilca pritožil iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. točka 370. člena ZKP) ter predlagal, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje subjektivno plat premalo natančno in nepopolno ugotovilo, saj bi moralo glede ugotovitve obtoženčeve prištevnosti postaviti še enega izvedenca.

Pritožba ni utemeljena.

Ob preizkusu izpodbijane sodbe in navedb v pritožbi sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje po dopolnjenem dokaznem postopku dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo, izvedlo vse potrebne dokaze, jih ocenilo in na tej podlagi sprejelo utemeljene dokazne zaključke ter v sodbi vsa odločilna dejstva tudi primerno obrazložilo. Prepričljivi so razlogi sodbe sodišča prve stopnje, iz katerih je sodišče obtoženca oprostilo obtožbe za očitano mu kaznivo dejanje hude telesne poškodbe.

Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku v razlogih sodbe utemeljilo objektivne znake obtožencu očitanega kaznivega dejanja. Tudi po oceni sodišča druge stopnje ni dvoma, da je obtoženec oškodovanca kot tožilca dne 9.12.1995 z udarcem v obraz hudo telesno poškodoval. Glede subjektivnega znaka pa je sodišče prve stopnje svojo ugotovitev, da je bil obtoženec v času storitve dejanja neprišteven, oprlo na izvid in mnenje izvedenca psihiatra (dr. S. Z).

Izvedenec je podal pisno mnenje dne 26.6.1997, ga zatem glede na pripombe pooblaščenca oškodovanca kot tožilca pisno dopolnil dne 12.11.1997 in bil zaslišan tudi na glavni obravnavni dne 1.4.1999. Iz tega obširnega izvedenskega mnenja izhaja, da obtoženec ne kaže znakov nobene duševne bolezni, da pa je na dogodek, ko je bila v prometni nesreči pred njegovim domom poškodovana njegova takrat 8-letna hči (ki je okrvavljena in nekaj časa nezavestna ležala na tleh), reagiral z močnima afektoma strahu in jeze, ki sta tako močno vplivala na njegovo zavest, da je bila le-ta zamegljena oziroma zožena. Ob skrbni oceni zagovora obtoženca, izpovedb zaslišanih prič in tega izvedenskega mnenja, kot to izhaja iz obširnih razlogov izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje prepričljivo zaključilo, da je bil obtoženec v času storitve kaznivega dejanja neprišteven, ko zaradi svojega takratnega psihičnega stanja ni mogel razumeti pomena svojega dejanja, niti imeti v oblasti svoje ravnanje ter zato tudi utemeljeno zavrnilo predlog za postavitev novega izvedenca psihiatra.

Ne glede na sicer nekorektno reakcijo izvedenca v dopolnjenem izvedenskem mnenju v zvezi s pripombami pooblaščenca oškodovanca kot tožilca na podano izvedensko mnenje (za kar pa se je izvedenec na glavni obravnavni tudi opravičil), pa tudi po oceni sodišča druge stopnje njegova strokovna verodostojnost ter strokovnost podanega izvedenskega mnenja ni omajana ter pravilnosti zaključkov sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi tudi pritožba s ponovnimi sklicevanjem na nekorektno reakcijo izvedenca, ne more omajati.

Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in ker tudi ni ugotovilo bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in kršitev kazenskega zakona v škodo obtoženca, je v celoti potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu I. odstavka 98. člena ZKP. Povprečnino je sodišče odmerilo ob upoštevanju premoženjskih razmer oškodovanca kot tožilca ter trajanja in zamotanosti tega pritožbenega postopka.