Jedro

Tožnik svoje prošnje za BPP po pozivu na dopolnitev le-te ni dopolnil, zato jo je tožena stranka pravilno zavrgla. Ker je tožena stranka v obravnavanem primeru postopala, kot ji nalaga ZUP, po presoji sodišča s tem, ko tožnikove vloge ni vsebinsko obravnavala, ni kršila ustavno varovane pravice tožnika.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrgla tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) z dne 7. 7. 2017. 2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa tožena stranka navaja, da je tožnik vložil prošnjo za BPP za sestavo pravnega mnenja ter svetovanje po odvetniku. Iz priloženega dopisa pa izhaja, da tožnik želi vložiti tožbo zaradi plačila odškodnine zaradi prostorske stiske, z navedbami in skico razporeditve prostorov skupinske sobe zaporov. Tožena stranka je tožnika 7. 8. 2017 z dopisom pozvala na dopolnitev in konkretizacijo vloge, ter ga opozorila na posledice te vloge ne bo dopolnil. Navedeni dopis je tožnik prejel 8. 8. 2017. Tožnik v predpisanem roku niti do izdaje sklepa prošnje za dodelitev BPP ni dopolnil. Glede na navedeno, je tožena stranka tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP v skladu z določbo drugega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) kot nepopolno zavrgla.

3. Tožnik se z izpodbijanim sklepom ne strinja. Sklicuje na na 22. člena Ustave RS. Navaja, da je po izobrazbi avtoklepar, brez pravniškega znanja. Je na prestajanju kazni zapora, brezposeln, brez finančnih in materialnih dobrin. V okolju, kjer se nahaja, ne more ustvariti prihodka, zato si ne more privoščiti pravnega svetovanja ali zadeve odstopiti odvetniku. Zahteva odobritev BPP.

4. Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporna odločitev tožene stranke o zavrženju tožnikove prošnje za BPP za sestavo pravnega mnenja ter svetovanje po odvetniku.

7. Če Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ne določa drugače, postopa pristojni organ za BPP po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek (drugi odstavek 34. člena ZBPP). ZUP v prvem odstavku 67. člena določa, da v primeru, če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči. Organ mora prej (in sicer po zakonu v roku petih delovnih dni) zahtevati, da se pomanjkljivosti vloge odpravijo, in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti. Zahtevo v obliki dopisa za odpravo pomanjkljivosti se pošlje ali izroči vložniku, če je podal vlogo neposredno pri organu. V drugem odstavku 67. člena ZUP je določeno, da če stranka v postavljenem roku pomanjkljivosti ne odpravi, organ s sklepom zavrže vlogo (enako tudi Upravno sodišče RS npr. v zadevah I U 1722/2016 z dne 31. 1. 2017 in II U 161/2017 z dne 17. 5. 2017).

8. Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da je bila tožnikova prošnja za dodelitev BPP nepopolna, zato mu je tožena stranka 7. 8. 2017 poslala poziv, v katerem ga je pozvala na dopolnitev prošnje za BPP, in sicer, da konkretizira opis dejanskega stanja o zadevi, za katero želi prejeti BPP. Tožnik je bil opozorjen na to, da mora vlogo dopolniti v roku 8 dni od prejema tega poziva. Poziv je bil tožniku vročen 8. 8. 2017. Rok za dopolnitev prošnje za BPP se je iztekel 16. 8. 2017. Tožnik svoje prošnje za BPP kljub pozivu na dopolnitev le-te ni dopolnil, zato jo je tožena stranka pravilno zavrgla. Ker je tožena stranka v obravnavanem primeru postopala, kot ji nalaga ZUP, po presoji sodišča s tem, ko tožnikove vloge ni vsebinsko obravnavala, ni kršila ustavno varovane pravice tožnika (22. člen Ustave RS), kot to zatrjuje tožnik v tožbi.

9. Sodišče je o zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1. 10. Po povedanem je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.