Jedro

Sodbo na podlagi pripoznave je sicer moč izpodbijati zaradi zmote, vendar pa mora stranka to zmoto izkazati oziroma navesti, zakaj šteje, da je bila v zmoti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave je sodišče prve stopnje odločilo, da je toženec dolžan tožniku plačati 5.005,00 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila, z zamudnimi obrestmi kakršne priznava Dolenjska banka d.d. za hranilne vloge v DEM vezane nad eno leto, ki teko od posameznih zneskov in od različnih datumov zapadlosti, ki so razvidni iz izreka sodbe sodišča prve stopnje. Nato je še odločilo, da je toženec tožniku dolžan vrniti v letu 1995 posojeni mu električni priključek podaljšek za prevoz kamp prikolic domače proizvodnje, v 15 dneh, pod izvršbo, te obveznosti pa se oprosti, če tožniku plača 1.000,00 DEM v tolarski protivrednosti na dan vložitve tožbe po srednjem tečaju Banke Slovenije z zakonitimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe do plačila. Nadalje pa je odločilo, da je toženec dolžan tožniku povrniti njegove pravdne stroške v višini 72.573,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa o stroških dalje do plačila, v 15 dneh, pod izvršbo. Zoper to sodbo se je pritožil toženec. V pritožbi navaja, da se je pošteno zmotil ali pa ni razumel, zakaj gre. Ni priznal dolga z dne 13.9.1995 v znesku 3.000,00 DEM. Ne priznava tudi zahtevka v zvezi z električnim priključkom, vrednim 1.000,00 DEM, saj je ta vreden le 50,00 DEM. Sodišče naj pogleda original in ne kopijo, saj je številka 3.000,00 DEM nečitljiva in ugotovi, če je tudi tam kaj narobe. Nadalje pa toženec v pritožbi opisuje druga razmerja, ki jih ima s tožnikom, teh navedb pa pritožbeno sodišče ne povzema, saj v tej zadevi niso odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Pritožba ni utemeljena. 3. odstavek 338. člena ZPP določa, da se sodba na podlagi pripoznave lahko izpodbija zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače. Stranka torej sodbo sodišča prve stopnje lahko izpodbija zaradi zmote, vendar pa mora hkrati v pritožbi pojasniti, zakaj šteje, da je bila v zmoti. Toženec v pritožbi le navaja, da se je pošteno zmotil, ne pojasni pa, v čem je bila njegova zmota, zato so njegove navedbe v zvezi s tem neutemeljene. Prav tako ni mogoče pritrditi pritožniku, da ni priznal dolga v znesku 3.000,00 DEM, saj iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 20.4.2000, ki je javna listina (2. odstavek 224. člena ZPP), izhaja, da je toženec izjavil, da pripoznava tožbeni zahtevek v celoti, torej tudi glede zneska 3.000,00 DEM. Toženec bi sicer lahko dokazal, da so v zapisniku dejstva neresnično ugotovljena (3. odstavek 224. člena ZPP), kar pa ni storil. Toženec s tem, ko navaja, da ne priznava zahtevka glede električnega priključka, skuša preklicati svojo izjavo o pripoznavi tožbenega zahtevka, kar pa je v skladu z določbo 4. odstavka 316. člena ZPP moč storiti brez privolitve tožeče stranke le do izdaje sodbe na prvi stopnji. Glede na navedeno toženčeve pritožbene navedbe niso utemeljene. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 353. člena ZPP pritožbo toženca zavrnilo kot neutemeljeno, saj je ugotovilo, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, sodišče prve stopnje pa tudi ni storilo nobene izmed bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.