Jedro

Upravna izplačilna prepoved nastane z dolžnikovo prostovoljno odobritvijo, zaradi česar pravna narava terjatve, ki se poplačuje z izvrševanjem upravne izplačilne prepovedi, ni pravno pomembna.

Dolžnikov delodajalec je prišel v zavezo za izvrševanje upravne izplačilne prepovedi šele tedaj, ko je prejel v realizacijo obrazec „odstopna izjava in upravno-izplačilna prepoved“, ki je bil popolnoma izpolnjen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: v 1. točki izreka: dolžnikovemu dolžniku A. A. naložilo, da nemudoma vzpostavi pravilen vrstni red zastavnih pravic po dnevu prejema posameznega sklepa o izvršbi ter upravnih izplačilnih prepovedi, in sicer tako, da se vrstni red glasi: sklep o izvršbi opr. št. I 684/2007 (prejem sklepa 19. 07. 2007) sklep o izvršbi opr. št. In 261/2007 (prejem sklepa 25. 10. 2007) izplačilna prepoved v korist B. B. (prejem november 2007) sklep o izvršbi opr. št. I 66/2008 (prejem sklepa 06. 03. 2008) upravna izplačilna prepoved v korist X banke d.d. (prejem 31. 03. 2008), ter začne s poplačilom zadev po vrstnem redu, kakor jih je prejel; v 2. točki izreka: upničine nadaljnje izvršilne stroške odmerilo v višini 42,14 EUR.

Zoper ta sklep je dolžnik vložil pravočasno laično pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. list RS, št. 51/98 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZIZ). Navaja, da je sklep v delu, ki se nanaša na vrstni red izplačilne prepovedi iz naslova zakonite preživnine v korist B. B., neutemeljen. Dolžnik se je namreč na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa zavezal, da bo upravičenki do preživnine, svoji hčerki B. B., od 01. 11. 2007 plačeval znesek v višini 150,00 EUR. Iz določb 135. in 131. člena ZIZ izhaja, da je preživninska terjatev v korist dolžnikove hčerke privilegirana terjatev. Neutemeljeno je sklicevanje prvostopenjskega sodišča na sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Ip 274/2008, saj ta obravnava primer, ko gre za dve privilegirani terjatvi, ne pa za privilegirano in navadno terjatev. Glede na navedeno je izrek izpodbijanega sklepa nerazumljiv oz. nedoločen, saj iz njega ni razvidno, kakšen je glede na privilegirano pravico pravilen vrstni red. Poleg tega, da je izrek sklepa nerazumljiv in nasprotuje samemu sebi, obstaja tudi nasprotje o odločilnih dejstvih, saj iz obrazložitve sklepa ni razvidno, kaj pomeni privilegirana terjatev oz. se to v razlogih sklepa ne navaja. Dolžnik je 08. 05. 2007 sklenil kreditno pogodbo z X banko d.d. in istega dne na podlagi odstopne izjave odstopil svojo terjatev iz naslova osebnega prejemka v znesku 149,82 EUR. Dolžnik, njegov delodajalec in X banka d.d. so namreč 08. 05. 2007 podpisali upravno izplačilno prepoved, ta pa je bila z dopisom z dne 09. 05. 2007 vročena dolžnikovemu delodajalcu v smislu 179. člena Stvarnopravnega zakonika. Iz tega dopisa izhaja, da je dolžnik pri X banki d.d. najel kredit in da ga bo odplačeval preko trajnika na osebnem računu. Vendar se ne glede na to, da je prva dolžnikova mesečna obveznost zapadla v plačilo šele 30. 06. 2007, dolžnikovemu delodajalcu nalaga, da šteje, da so prejemki dolžnika zarubljeni za znesek 149,82 EUR že od dneva sklenitve kreditne pogodbe. Iz kreditne pogodbe in upravne izplačilne prepovedi je tudi razvidno, da je bil prvotno dogovorjeni način odplačevanja kredita preko trajnega naloga na dolžnikovem osebnem računu, ki se vodi pri X banki d.d. Bistveno je, da je dolžnik sklenil kreditno pogodbo z X banko d.d. kot s svojo matično banko, prek katere prejema osebni dohodek. Glede na to je bil del dolžnikove plače za znesek 149,82 EUR iz naslova kreditne pogodbe zarubljen v korist X banke d.d. na podlagi izplačilne prepovedi z dne 09. 05. 2007, plačilo (prenos), ki je za to razmerje pravno irelevantno, pa je bilo opravljeno, ko je banka prejela nakazilo plače s strani dolžnikovega delodajalca oz. ko se je za zarubljeni del plače poplačala preko trajnika. S spremembo načina odplačevanja kredita na podlagi dopisa z dne 27. 03. 2008 se je spremenil le način prenosa zarubljenega zneska, pravne posledice (to je rubež dela osebnega prejemka) pa so nastale s podpisom upravne izplačilne prepovedi. Dolžnik se le delno strinja z navedbami prvostopenjskega sodišča, ki se nanašajo na pravno podlago za določitev vrstnega reda zastavnih pravic. ZIZ v 9. poglavju obravnava izvršbo na denarno terjatev dolžnika; 6. točka istega poglavja vsebuje posebne določbe o izvršbi na plačo in druge stalne denarne prejemke, kar pomeni, da se v smislu 128. člena ZIZ uporabljajo določbe le-tega, če ni v drugih določbah tega zakona določeno drugače. V nadaljevanju citira določbe 104., 107., 110., 115., 128., 129. in 12. člena ZIZ. Izjemo od pravila o vrstnem redu poplačila več upnikov v 12. členu ZIZ predstavljajo privilegirane terjatve – preživnine, ki imajo prednostni vrstni red pred vsemi drugimi terjatvami. Iz notarskega zapisa ter odstopne izjave in upravne izplačilne prepovedi izhaja, da je bil dolžnik v letu 2007 dolžan poravnati terjatev iz naslova preživnine v korist svoje hčerke ter iz naslova kreditne pogodbe v korist X banke d.d. v skupnem znesku 302,43 EUR. Če bi dolžnikov delodajalec prezrl pravne posledice, ki izhajajo iz upravne izplačilne prepovedi, in prepovedi odvzel moč sklepa o izvršbi, se dolžniku zastavlja vprašanje, na podlagi česa bi potem dolžnikov delodajalec sledil obvestilu X banke d.d. Poleg tega se zastavlja vprašanje, kakšne pravne posledice bi doletele dolžnikovega delodajalca, če bi kljub prepovedi začel izvrševati sklep o izvršbi, ki bi mu bil posredovan kasneje oz. kakšen je sploh smisel upravne izplačilne prepovedi. Njen pomen je ravno v tem, da se zavaruje vrstni red terjatve. X banka d.d. je z dopisom z dne 27. 03. 2008 na podlagi upravne izplačilne prepovedi obvestila dolžnikovega delodajalca zgolj o spremembi načina izplačila kredita. Obstajata dve listini z imenom „upravno izplačilna prepoved“ z enako vsebino, razlikujeta se le v tem, da je pri drugi listini dopisana številka računa X banke d.d., na katerega bo dolžnikov delodajalec nakazoval mesečni znesek. Upoštevaje določila 104., 107., 110., 129. in 135. člen ZIZ je šteti, da je rubež terjatve opravljen po prvi vročitvi obvestila X banki d.d. z dne 09. 05. 2007 z odstopno izjavo in upravno izplačilno prepovedjo vred. Drugo obvestilo X banke d.d. z dne 27. 03. 2008, ki se nanaša na prenos terjatve, pomeni le spremembo načina prenosa terjatve, ki je za vrstni red zastavnih pravic irelevanten, saj se prenos zarubljene terjatve lahko opravi na različne načine. Bistveno pri predmetni zadevi je, kdaj je opravljen rubež terjatve, ne pa, kdaj je opravljen njen prenos. Glede na to, da je upravna izplačilna prepoved v smislu pravil o vrstnem redu izenačena s sklepom o izvršbi, se šteje, da ima boljši vrstni red upravna izplačilna prepoved, ki je prispela k delodajalcu prej oz. ko jo je delodajalec podpisal (08. 05. 2007), kakor sklep o poplačilu pravdnih stroškov, ki je prispel kasneje (19. 07. 2007), prav tako sta preostala dva sklepa prispela po tem datumu. To pomeni, da bi moral dolžnikov delodajalec glede na boljši vrstni red upravne izplačilne prepovedi, višino minimalne plače ter dolžnikov razpoložljivi dohodek dolžniku odtegniti in upniku izplačati preostali znesek, ki dejansko predstavlja razliko med razpoložljivim delom dohodka in zneskom iz naslova upravne izplačilne prepovedi, od 01. 11. 2007 pa bi se odštela še preživnina. Glede na to, da plačilo preživnine predstavlja privilegirano terjatev ne glede na čas prispetja k delodajalcu, je bil torej delodajalec dolžan od 01. 11. 2007 odtegovati znesek v višini 150,00 EUR. Dolžnikov delodajalec mora najprej poravnati obveznosti iz naslova kreditne pogodbe, ki se nanašajo na upravno izplačilno prepoved z dne 08. 05. 2007, ter iz naslova preživnine (od 01. 11. 2007), šele potem obveznosti iz naslova sklepov o izvršbi. Dolžnikov delodajalec je pri izplačilu osebnega dohodka dolžniku upošteval omenjeni vrstni red. Poleg tega je sodišče ob odmeri upničinih stroškov postopka prezrlo, da je bil v predmetni zadevi prvotni sklep zaradi bistvenih kršitev določb postopka dvakrat razveljavljen in da je bila zadeva vrnjena sodišču v ponovni postopek. Dolžnik še pripominja, da mu v zvezi s pritožbo z dne 23. 11. 2009 prvostopenjsko sodišče sploh ni vročilo sklepa Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Ip 3569/2009 z dne 03. 02. 2010, s čimer mu je kršilo osnovne človekove pravice, s tem pa je hkrati zakrivilo bistvene kršitve določb postopka. Glede na to, da je sodišče zakrivilo navedene kršitve, je s tem zaradi arbitrarnosti pri odločanju oz. neenakopravne obravnave strank zakrivilo kršitev 22. člena Ustave RS in 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, ki se nanaša na pravico do poštenega sojenja. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni ali razveljavi in naloži sodišču prve stopnje ponovno obravnavanje in odločanje o zadevi. Priglaša strošek takse.

Upnica v odgovoru na pritožbo navaja, da terjatev v korist dolžnikove hčerke ne vpliva na vrstni red predhodnih sklepov o izvršbi, saj izvršilni postopki, začeti na predlog upnice, tečejo na osnovi sklepov o izvršbi. Preživninska terjatev je privilegirana samo v primeru izvršbe na podlagi izplačilne prepovedi, v ostalih primerih pa velja vrstni red pridobitve pravice do poplačila (prim. sklep VSC I Ip 74/2009 z dne 28. 01. 2009). Terjatev v korist dolžnikove hčerke bi torej imela prednost pred sklepom o izvršbi opr. št. I 684/2007 z dne 12. 07. 2007 in sklepom o izvršbi opr. št. In 261/2007 z dne 23. 10. 2007 le v primeru, da bi upnica predlagala izvršbo na osnovi izplačilne prepovedi. Vrstni red za poplačilo in zastavno pravico je dolžnikova hčerka pridobila meseca novembra 2007, ko je bila upravna izplačilna prepoved vročena dolžnikovemu delodajalcu (110. člen ZIZ v zvezi z drugim odstavkom 107. člena ZIZ). Vrstni red poplačil več upnikov je odvisen od dneva, ko je dolžnikovemu dolžniku vročen sklep o izvršbi. Z dnevom nastanka rubeža nastane tudi zastavna pravica. Dolžnik si napačno razlaga določbe ZIZ glede prenosa terjatve (114. člen ZIZ in naslednji). Prenos terjatve se namreč nanaša na izvršbo za denarno terjatev, ki jo ima dolžnik proti drugemu in se opravi z rubežem terjatve in prenosom terjatve na upnika. Upnica ne razpolaga s podatki o dolžnikovih terjatvah, zato ni sodišču nikoli predlagala rubeža denarne terjatve, ki jo ima dolžnik do svojega dolžnika niti prenosa tako zarubljene terjatve nanjo. Dejansko stanje je popolnoma jasno na podlagi listinske dokumentacije, ki jo je priložil dolžnik sam, pa tudi upnica v vlogi z dne 06. 01. 2009. Dolžnikov delodajalec je upravno izplačilno prepoved v korist X banke d.d. prejel 31. 03. 2008, s čimer je X banka d.d. pridobila vrstni red za poplačilo svoje terjatve. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj dolžnikovo pritožbo zavrne kot neutemeljeno ter dolžniku naloži plačilo njenih stroškov odgovora na pritožbo z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede nekaterih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena ZIZ).

Ne drži, da dolžniku še ni bil vročen sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Ip 3569/2009 z dne 03. 02. 2010, saj je iz podatkov spisa razvidno, da je bil omenjeni sklep, s katerim je bilo odločeno o dolžnikovi pritožbi z dne 23. 11. 2009, dolžniku vročen s fikcijo 18. 04. 2010 (glej vročilnico za red. št. 43).

Poleg tega ni mogoče pritrditi pritožbenim očitkom, da je izrek izpodbijanega sklepa nerazumljiv oz. nedoločen ter da v obrazložitvi sklepa obstaja nasprotje o odločilnih dejstvih. Iz izreka sklepa je nedvoumno razvidno, kakšen je pravilen vrstni red zastavnih pravic, ki ga mora vzpostaviti A. A. (v nadaljevanju: dolžnikov delodajalec), v obrazložitvi sklepa pa je sodišče prve stopnje tudi obširno, natančno in prepričljivo pojasnilo, zakaj šteje, da je treba upničinemu predlogu za odpravo nepravilnosti pri opravi izvršbe ugoditi in zakaj mora dolžnikov delodajalec vzpostaviti takšen vrstni red zastavnih pravic, kot ga je predlagala upnica.

Iz pritožbenih navedb je razvidno, da bi po dolžnikovem mnenju moral dolžnikov delodajalec najprej izvršiti upravno izplačilno prepoved v korist X banke d.d. (09. 05. 2007), za njo bi moral poplačati terjatev iz sklepa o izvršbi v izvršilni zadevi opr. št. I 684/2007 (19. 07. 2007), po 01. 11. 2007 pa bi pred poplačevanjem obeh omenjenih terjatev morala dobiti prednost preživninska terjatev v korist dolžnikove hčerke. Takšen vrstni red tudi po oceni pritožbenega sodišča ni pravilen, razlogi za to bodo pojasnjeni v nadaljevanju.

Pritožbena navedba, da iz obrazložitve sklepa ni razvidno, kaj pomeni privilegirana terjatev, je protispisna. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da je preživninska terjatev sama po sebi sicer t.i. terjatev „privilegiranega“ upnika, ki pa zaradi narave izvršitve preko upravne izplačilne prepovedi ta status izgubi. Upravna izplačilna prepoved namreč nastane z dolžnikovo prostovoljno odobritvijo, zaradi česar pravna narava terjatve, ki se poplačuje z izvrševanjem upravne izplačilne prepovedi, ni pravno pomembna (ni torej pravno pomembno, ali se z izvrševanjem upravne izplačilne prepovedi poplačuje preživninska terjatev ali katerakoli druga).(1) Določba drugega odstavka 135. člena ZIZ na prvo mesto postavlja le tiste točno naštete terjatve, ki se izterjujejo v izvršbi. Le te terjatve imajo prednost pred terjatvami, ki se poplačujejo z izvrševanjem upravne izplačilne prepovedi (kajti ostale terjatve, za izterjavo katerih tečejo izvršilni postopki, nimajo te prednosti). Preživninska terjatev v korist dolžnikove hčerke, ki se poplačuje z izvrševanjem upravne izplačilne prepovedi, tako ni „privilegirana“ terjatev v razmerju do ostalih terjatev. Omenjena terjatev bi imela prednost pred terjatvami drugih upnikov le v primeru, da bi za njeno poplačilo tekel izvršilni postopek (t.j. če bi dolžnikova hčerka na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa predlagala izterjavo preživnine pred sodiščem), in bi konkurirala terjatvam, ki bi se vse poplačevale z izvrševanjem upravnih izplačilnih prepovedi, pa tudi v tem primeru, bi imela preživninska terjatev prednost šele od vročitve sklepa o izvršbi za izterjavo preživnine dolžnikovemu delodajalcu.

V izpodbijanem sklepu citirani sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Ip 274/2008 z dne 26. 03. 2008 sicer res obravnava situacijo, ko gre za konkurenco dveh „privilegiranih“ terjatev, vendar je pravne zaključke v obrazložitvi omenjenega sklepa mogoče uporabiti tudi v konkretnem primeru. V citiranem sklepu je namreč pritožbeno sodišče zavzelo stališče, da v primeru, ko si konkurirata „privilegirana“ terjatev, ki se poplačuje z izvrševanjem upravne izplačilne prepovedi, in „privilegirana“ terjatev iz sklepa o izvršbi, ne gre za konkurenco dveh enakovrednih „privilegiranih“ terjatev, saj določba drugega odstavka 135. člena ZIZ na prvo mesto postavlja le tiste (taksativno določene) „privilegirane“ terjatve, ki se izterjujejo v izvršbi. Zato ima „privilegirana“ terjatev iz sklepa o izvršbi prednost pred „privilegirano“ terjatvijo, ki se poplačuje z izvrševanjem upravne izplačilne prepovedi. Če bi bil namen zakonodajalca drugačen, bi bilo v 135. členu ZIZ izrecno določeno, da imajo preživninske terjatve, ki se poplačujejo z izvrševanjem upravnih izplačilnih prepovedi, prednost pred vsemi ostalimi terjatvami. Poleg tega pa gre tudi ugotoviti, da ZIZ določa preživninsko terjatev kot privilegirano terjatev le izjemoma - v 135. členu (pri izvrševanju upravne izplačilne prepovedi) in v 197. členu (poplačilo pri prodaji nepremičnine). Preživninske terjatve torej nimajo absolutne prednosti pred vsemi ostalimi terjatvami, temveč imajo naravo „privilegiranih“ terjatev le v zakonsko določenih primerih.

Iz pritožbenih navedb je razvidno, da se dolžnik ne strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje o tem, kdaj je njegov delodajalec prejel upravno izplačilno prepoved v korist upnika X banke d.d. Dolžnik meni, da je njegov delodajalec prejel upravno izplačilno prepoved v korist X banke d.d. že 09. 05. 2007, medtem ko je sodišče prve stopnje zaključilo, da je dolžnikov delodajalec prišel v zavezo za izvrševanje upravne izplačilne prepovedi v korist X banke d.d. šele 31. 03. 2008. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je bil dopis X banke d.d. z dne 09. 05. 2007 skupaj z odstopno izjavo in neizpolnjeno upravno-izplačilno prepovedjo z dne 08. 05. 2007 (priloga B1) dolžnikovemu delodajalcu poslan le v vednost. Iz omenjenega dopisa je razvidno, da je X banka d.d. dolžnikovega delodajalca le obvestila o tem, da je dolžnik pri njej najel kredit, ki ga bo odplačeval preko trajnega naloga na osebnem računu, zaradi česar bo dolžnikova kreditna sposobnost od dneva sklenitve kreditne pogodbe do dokončnega poplačila kredita zmanjšana za navedeni znesek mesečne obveznosti (kar naj se upošteva pri morebitnem nadaljnjem zadolževanju dolžnika). Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je obrazec „Odstopna izjava in upravno-izplačilna prepoved“ v preostalem delu, ki se nanaša na soglasje za vzpostavitev upravne izplačilne prepovedi, neizpolnjen. V omenjenem obrazcu namreč ni navedeno, od kdaj dalje je dolžan dolžnikov delodajalec odtegovati mesečne zneske za poplačilo kredita od dolžnikove plače, niti ni v obrazcu navedeno, na kateri račun in s kakšnim sklicem jih je dolžan nakazovati X banki d.d. Dolžnikov delodajalec je prišel v zavezo za izvrševanje upravne izplačilne prepovedi šele 31. 3. 2008, ko je prejel v realizacijo upravno izplačilno prepoved, iz katere izhaja, da naj začne mesečne obveznosti dolžnika nakazovati od aprila 2008 naprej v znesku 149,82 EUR na točno določen transakcijski račun X banke d.d. in z navedbo točno določene sklicne številke (priloga B2). Na to, da je bilo dolžnikovemu delodajalcu naloženo, da začne z izvrševanjem upravne izplačilne prepovedi šele od aprila 2008 dalje, kaže tudi dejstvo, da je v dopisu z dne 27. 03. 2008 navedeno, da bo dolžnikov delodajalec mesečne obveznosti nakazoval predvidoma 51 mesecev, v dopisu z dne 09. 05. 2007 pa je bilo navedeno, da bo kreditojemalec (dolžnik) mesečne obveznosti X banki d.d. nakazoval predvidoma 60 mesecev. Tako je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bil rubež terjatve X banke d.d. opravljen šele 31. 03. 2008 oz. da je X banka d.d. šele tega dne pridobila zastavno pravico, s tem pa tudi vrstni red za poplačilo svoje terjatve.

Pritožnik omenja, da je bilo prvotno dogovorjeno, da se njegov kredit odplačuje preko trajnega naloga na njegovem osebnem računu pri X banki d.d., kasneje pa je bilo dolžnikovemu delodajalcu naloženo, da mora v korist X banke d.d. odtegovati mesečne zneske kredita od dolžnikove plače. Ravno iz opisane spremembe načina odplačevanja kredita je razvidno, da je začela upravna izplačilna prepoved v korist X banke d.d. veljati šele tedaj, ko je bilo dolžnikovemu delodajalcu dejansko naloženo odtegovanje mesečnih zneskov kredita od dolžnikove plače v korist X banke d.d. Pred tem je namreč X banka d.d. sama odtegovala dolžniku mesečne zneske kredita z njegovega osebnega računa v svojo korist. Glede na to, da je sklep o izvršbi opr. št. I 684/2007 prispel k dolžnikovemu delodajalcu 19. 07. 2007, ima terjatev iz tega sklepa boljši vrstni red kot terjatev X banke d.d., za katero se je dolžnik s svojim delodajalcem dogovoril, da se bo poplačevala preko upravne izplačilne prepovedi, kajti omenjeno upravno izplačilno prepoved je dolžnikov delodajalec prejel v izvršitev šele 31. 03. 2008. Pri odločitvi o nadaljnjih izvršilnih stroških, ki so bili odmerjeni v korist upnice, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo končni uspeh upnice s predlogom za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe. Dolžnik je sicer z dvema pritožbama zoper odločitev o upničinem predlogu uspel, vendar je v končni fazi v celoti propadel, saj je sodišče prve stopnje v zadnji odločitvi o upničinem predlogu za odpravo nepravilnosti pritrdilo upnici. Glede na to, da je pomemben uspeh s končno odločbo (določba tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je odločitev o stroških pravilna.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče dolžnikovo pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep v celoti potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato je dolžan sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

Glede na to, da je odgovor na pritožbo le fakultativna procesna vloga, v konkretnem primeru pa upnica z vložitvijo te vloge ni posebej pripomogla k rešitvi obravnavane pritožbe, je pritožbeno sodišče odločilo, da je upnica dolžna sama kriti svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 165. člena in 155. člen ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

(1) Določbo drugega odstavka 135. člena ZIZ je treba presojati tudi v kontekstu izigravanja upnikov, saj lahko dolžnik z upravno izplačilno prepovedjo v korist enega upnika prepreči poravnavo terjatve drugega upnika.