Jedro

Protispisnost ni podana, ko je obrazložitev sodbe v nasprotju z izvedenimi dokazi, z izpovedbami prič in zaslišanih strank, temveč je podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala, da ji toženec plača 25.037,56 EUR (prej 6,000.000 SIT) odškodnine za utrpelo nepremoženjsko škodo ter da M. povrne pravdne stroške.

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Sodbo pritožbenega sodišča tožnica zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava izpodbija z revizijo. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe z ugoditvijo tožbenemu zahtevku, podrejeno pa razveljavitev. Navaja, da je bilo odločeno protispisno, saj so razlogi sodb nižjih sodišč v nasprotju z izvedenimi dokazi. Pri tem povzema izpovedbo tožnice in zaslišanih prič, ki naj bi njeno izpovedbo potrdile ter niza razloge, zakaj bi jim morali nižji sodišči slediti. Ne drži, da tožnica ni predložila ustreznega dokaza o medicinskem pregledu.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 26/99 in nasl., v nadaljevanju ZPP) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožencu, ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija ni utemeljena.

6. Očitek bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen. Z revizijskimi navedbami, s katerimi tožnica povzema in ocenjuje vsebino v postopku prebranih listin, njeno izpovedbo in izpovedbe prič, ter s tem skuša uveljavljati sklep o resničnosti njenih trditev, da jo je toženec oktobra 1996 posilil, očitka protispisnosti ni mogoče utemeljiti. Protispisnost namreč ni podana, ko je obrazložitev sodbe v nasprotju z izvedenimi dokazi, z izpovedbami prič in zaslišanih strank, temveč je podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki. Takega nasprotja revidentka ne zatrjuje, temveč nedovoljeno graja dokazno oceno nižjih sodišč, kar pa na revizijski stopnji ni več mogoče (tretji odstavek 370. člena ZPP).

Ne vzdrži niti revizijski očitek glede predložitve ustreznega dokazila o zdravniškem pregledu tožnice.

7. Pritožbeno sodišče je zavzelo stališče do bistvenih pritožbenih navedb glede s strani tožnice zatrjevanih netočnosti, neskladij in pomanjkljivosti dokazne ocene sodišča prve stopnje. Navedlo je razloge, zakaj sodišče prve stopnje utemeljeno ni sledilo izpovedi tožnice in zakaj pritrjuje njegovi dokazni oceni, da do škodnega dogodka kritičnega dne ni prišlo (glej stran dve in tri sodbe sodišča prve stopnje).

8. Ker po ugotovitvah nižjih sodišč tožnica ni uspela dokazati toženčevega nedopustnega ravnanja, je pravnomočna odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka za plačilo odškodnine materialnopravno pravilna.

9. Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno in z njo tudi predlagano povrnitev revizijskih stroškov.

Op. št. (1): Tako npr. II Ips 470/95 z dne 9. 4. 1997 in II Ips 317/99 z dne 12. 1. 2000.