Jedro

Pri izdaji drugostopnih odločb res ni bil upoštevan rok iz 256. člena ZUP, vendar pa to samo po sebi še ne pomeni nezakonitosti izdanih odločb. V takšnem primeru lahko stranka postopa v skladu z določili, ki veljajo za molk drugostopenjskega organa.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z zgoraj izpodbijanima odločbama je prvostopni organ na podlagi odločbe o uvedbi komasacijskega postopka z dne 11. 9. 2008 odločil, da se v komasacijski sklad vložijo v 1. točki izrekov navedena zemljišča in v 2. točki izreka določil, katera zemljišča se komasacijskima udeležencema, v odločbi št. 331-26/2011-11 (8004) z dne 25. 5. 2011 sta to A.A. in B.B., v odločbi št. 331-26/2011-14 (8004) z dne 25. 5. 2011 pa je to B.B., dodelijo. Razen tega je v delni odločbi št. 331-26/2011-11 (8004) z dne 25. 5. 2011 odločil, da se razlika 6000 cenilnih enot komasacijskima udeležencema dodeli brezplačno zaradi visokonapetostnega el. droga na novo dodeljenih zemljiščih, 20380 cenilnih enot pa se komasacijskima udeležencema dodeli brezplačno zaradi zaraščenosti na delu novo dodeljenih zemljišč (3. točka izreka). V delni odločbi št. 331-26/2011-14 (8004) je navedeno da se vrednostna razlika zaradi male vrednosti ne poračuna (3. točka izreka). V obeh odločbah je odločeno, da je grafični prikaz novo dodeljenih parcel z vpisanimi zemljiškokatastrskimi točkami na koncu odločbe (4. točka izreka). Ob vknjižbi novo dodeljenih zemljišč se briše zaznamba uvedbe komasacijskega postopka (5. točka izreka). Vsi komasacijski udeleženci oziroma njihovi zastopniku so bili v naravi seznanjeni z mejami novo dodeljenih zemljišč iz komasacijskega sklada v času od 3. 11. 2010 do 11. 11. 2010. Šteje se, da je s seznanitvijo komasacijskega udeleženca z dodeljenimi zemljišči v naravi prevzeta začasna posest, ki uživa posestno varstvo po pravilih varstva posesti po Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožba ne zadrži izvršitve (7. točka izreka). Posameznemu komasacijskemu udeležencu se vroči odločba o razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada tako, da se mu vroči le tisti del odločbe s pripadajočim grafičnim prikazom, ki se nanaša nanj (8. točka izreka). Komasacijski udeleženci niso dolžni plačati nobenih stroškov postopka komasacije (9. točka izreka).

Iz obrazložitve obeh odločb izhaja, da je predlagatelj in investitor komasacijskega postopka Občina Starše, na katere predlog je bila izdana odločba o uvedbi komasacijskega postopka. Za opravljanje posameznih opravil v komasacijskem postopku je bila imenovana komasacijska komisija, katere člani so bili strokovnjaki z različnih področij ter predstavnik komasacijskih udeležencev. Upravna enota Maribor je v skladu s 63. členom Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) ter 8., 12. in 13. členom Pravilnika o izvajanju komasacij ter kmetijskih zemljišč v času med 15. 2. 2010 in 8. 3. 2010 razgrnila elaborat idejne zasnove ureditve komasacijskega območja k.o. …, elaborat obstoječega stanja zemljišč na komasacijskem območju k.o. … in elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju. Elaborati so bili razgrnjeni na sedežu Občine Starše in na Upravni enoti Maribor. Istočasno se je na terenu vršilo preverjanje oziroma usklajevanje zemljiškoknjižnih in katastrskih podatkov, zbirale so se pripombe na razgrnjene elaborate. Vsi komasacijski udeleženci so bili na obravnavo in predstavitev razgrnjenih elaboratov pisno vabljeni. V času razgrnitve so bile pripombe komasacijskih udeležencev zabeležene, po razpravi in pojasnilu, da se bodo predlagane spremembe ponovno ovrednotile in upoštevale. V postopku priprave predloga nove razdelitve so bili na sklicanem sestanku dne 4. 5. 2010 sprejeti sklepi, da se potrdi elaborat idejne zasnove ureditve komasacijskega območja k.o. …, elaborat obstoječega stanja zemljišč in elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju. Upravna enota Maribor je izdala sklep o potrditvi elaborata idejne zasnove, sklep o potrditvi elaborata obstoječega stanja zemljišč na komasacijskem območju k.o. … in sklep o potrditvi elaborata vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju, vse dne 18. 5. 2010. V času med 6. 9. 2009 in 21. 10. 2010 je Upravna enota Maribor razgrnila predlog elaborata nove razdelitve zemljišč k.o. …, ki je bil izdelan na podlagi elaborata idejne zasnove, elaborata obstoječega stanja, elaborata vrednotenja zemljišč, želja in pripomb komasacijskih udeležencev ter ob upoštevanju določb 64. in 65. člena ZKZ ter odločbe o uvedbi komasacijskega postopka. Tudi ta elaborat je bil razgrnjen na sedežu Občine Starše in na Upravni enoti Maribor. Podane pripombe in predloge so obravnavali člani komasacijskega odbora in komasacijskega komisije ter predstavnika Geodetskega zavoda Celje. Vsi komasacijski udeleženci, ki so podali pripombe in bili vabljeni, so bili vabljeni in prisotni pri reševanju njihovih pripomb in predlogov. Po obravnavi in odločitvi o pripombah ter predlogih je bil sprejet sklep, da se potrdi predlog elaborata nove razdelitve zemljišč iz komasacijskega sklada za komasacijsko območje k.o. … s predlaganimi spremembami in sprejetimi rešitvami pripomb in predlogov komasacijskih udeležencev. Izvajalec komasacije Geodetski zavod Celje je prenos mejnikov v naravo izvedel v času od 3. 11. 2010 do 11. 11. 2010 o čemer so bili komasacijski udeleženci seznanjeni. Na podlagi elaborata vrednotenja so bili za vložena zemljišča v komasacijski sklad določeni trije vrednostni razredi (A, B in C), ki so bili ovrednoteni s 75, 69 oziroma 63 cenilnimi enotami. Zemljišča v skupni rabi oziroma funkcionalna zemljišča so ovrednotena z nično vrednostjo. Po enakem principu vrednotenja je bila računana tudi vrednost novo odmerjenih zemljišč iz komasacijskega sklada. Izračun vrednosti cenilne enote je opravila sodna cenilka, izveden pa je bil na osnovi elaborata vrednotenja vrednosti vloženih zemljišč v komasacijsko maso in vrednosti novo dodeljenih zemljišč iz komasacijske mase. Dne 7. 10. 2010 je bil sprejet sklep, da se poračuni do vrednosti 300 cenilnih enot ne izvršijo. Zaradi zgraditve skupnih objektov in naprav oziroma povečanje površin poti, melioracijskih jarkov in vodotokov se je skupna vrednost vloženih zemljišč v komasacijski sklad zmanjšala za 2,0 %. Za enak odstotek se je zmanjšala tudi vrednost zemljišč, ki jih dobi posamezni komasacijski udeleženec iz komasacijskega sklada.

Navedeni prvostopni odločbi sta bili potrjeni tudi z odločbama ministrstva za kmetijstvo in okolje. V odločbi, št. 3313-95/2011-6 z dne 29. 10. 2012 ministrstvo ugotavlja, da so neutemeljene sicer točne navedbe pritožnika glede nepravilne oblike dodeljenih parcel št. 1589 in 1759 ter majhne parc. št. 1757, saj je iz primerjave navedenih elaboratov razvidno, da je bil zakonski kriterij čim boljše zaokroženosti upoštevan. Temu kriteriju podrejena kriterija oblike in velikosti posameznih parcel, kot ju določa Pravilnik, pa sta po oceni drugostopnega organa tudi izpolnjena, saj se površini vloženih in dodeljenih obdelovalnih kosov z nepravilno površino, v luči ugotovljene boljše zaokrožitve vseh dodeljenih zemljišč, glede na vsa vložena zemljišča ne razlikujeta bistveno, dodelitev majhne površine dela dodeljene parcele št. 1757 pa je utemeljena z združevanjem solastniških zemljišč v okviru enega gospodarstva. Zato je neutemeljena pritožbena navedba, da sta bili pripombi glede povečanja navedenih vloženih parcel oziroma njihovega pravilnejšega oblikovanja nepravilno zavrnjeni, saj je površina zemljišč, ki je v skladu z ugotovljenimi vrednostnimi razredi različno ovrednotena, objektivno omejena. V komasacijskem postopku namreč ni mogoče ugoditi vsakemu predlogu oziroma želji vsakega komasacijskega udeleženca, ki nima neposredne opore v veljavnem predpisu, če pa tako oporo ima, pa je tak predlog po vsebini pripomba, ki jo je dolžan prvostopni organ upoštevati.

Drugostopni organ kot neutemeljeno ugotavlja tudi navedbo, da je bila nepravilno zavrnjena njuna želja po pripojitvi zemljišč k parceli, ki se drži njune kmetije iz zgoraj navedenih razlogov. Iz enakih razlogov je nepravilna tudi njuna zahteva, da se jima na najkvalitetnejšem območju Tronk v eni tabli združijo zemljišča. Enako velja za zavrnitev želje po združitvi treh manjših parcel na območju Lave in navedba o združitvi parcel na dveh oddaljenih lokacijah. Navedbo o dodelitvi majhne parcele v velikosti 0,1 ha pa drugostopni organ ocenjuje kot neresnično, saj iz dokumentov konkretne zadeve tak podatek ne izhaja. Glede zemljišč, ki jih imata tožnika v dolgoročnem nakupu pa drugostopni organ odgovarja, da za tako željo kot najemnika nimata aktivne legitimacije.

Tudi z odločbo, št. 3313-94/2011-3 z dne 30. 10. 2012 je bila prvostopna odločitev potrjena. Predmetna odločba se sicer nanaša na druga zemljišča kot zgoraj navedena, ki so bila vložena v komasacijski sklad, pritožba tožnika pa zavrnjena iz podobnih razlogov.

Tožbo je v predmetni zadevi vložil B.B. Navaja, da o njegovi pritožbi ni bilo odločeno v zakonskem roku, zato je pritožbo, ko so prišla na dan nova dejstva v zvezi z nepravilnostmi pri komasaciji, dopolnil. V dopolnitvi je opozoril na grobo kršitev 61. člena ZKZ. V začetku novembra 2012 so se zgodile katastrofalne poplave na njihovem območju, zato je deroča Drava odnesla vso rodovitno prst s približno 6 ha zemljišč, na približno 2 ha pa nanosila gramoz in mivko. S tem je v celoti uničila kmetijske površine v velikosti 8 ha. Škode je po ceni poznavalcev za krepko čez 100.000,00 €. Zato želi, da sodišče glede komasacije v Zlatoličju razsodi glede kršitve načela enakopravnosti v primerjavi z ostalimi kmetijami (predvsem D. in E.) ter kršitve 61. člena ZKZ. Razen tega je po njegovem mnenju kršen tudi 254. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), saj se njegove pritožbene navedbe niso obravnavale, kršen pa je tudi 257. člen ZUP. Zahteva odškodnino za razvrednotenje njegove posesti v času komasacije v primerjavi s kmetijo D. ter zahteva odškodnino zaradi razlike v vrednosti zemljišč vloženih v komasacijo in zemljišči, katera mu bodo dodeljena v last po pravnomočnosti odločbe po komasaciji zaradi poplav.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča sta izpodbijana akta pravilna in na zakonu utemeljena iz razlogov, ki so navedeni v prvostopnih in drugostopnih odločbah in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja: Komasacijo, to je postopek, v katerem se zemljišča na določenem območju zložijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike tako, da dobi vsak čimbolj zaokrožena zemljišča, ureja ZKZ v členih 55 do 76. Komasacija se uvede z odločbo upravne enote (prvi odstavek 57. člena ZKZ). Komasacijski udeleženci pred vložitvijo vloge za uvedbo komasacije izvolijo izmed sebe komasacijski odbor ki: zastopa interese komasacijskih udeležencev, pripravlja predloge, ki jih posreduje upravni enoti, sodeluje pri pripravi predloga elaborata o vrednotenju in o razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada. Komasacijski odbor ne sme odločati o pravicah komasacijskih udeležencev (61. člen ZKZ).

V postopku komasacije se izdelajo in razgrnejo naslednji elaborati: elaborat obstoječega stanja zemljišč na komasacijskem območju, elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju, idejna zasnova ureditve komasacijskega območja in elaborat nove razdelitve zemljišč na komasacijskem območju (prvi odstavek 63. člena ZKZ). Komasacijski udeleženci lahko podajo na elaborate po tem členu pripombe in predloge na sami razgrnitvi, najpozneje pa v osmih dneh po izteku roka razgrnitve. Pripombe in predlogi na razgrnjene elaborate se obravnavajo v postopku pred izdajo odločbe o novi razdelitvi zemljišč, o njih pa se odloči z odločbo o novi razdelitvi zemljišč (četrti odstavek 63. člena ZKZ). Komasacijski udeleženci dobijo iz komasacijskega sklada zemljišče približno enake skupne vrednosti, razlika med skupno vrednostjo vloženih in dobljenih zemljišč praviloma ne sme presegati 5 % vrednosti in 15 % površine (prvi odstavek 65. člena ZKZ). Če dobi komasacijski udeleženec iz komasacijskega sklada zemljišče, ki je večje skupne vrednosti kot zemljišče, ki ga je vložil, mora v denarju plačati komasacijskemu skladu razliko, če dobi zemljišče manjše vrednosti, pa se mu v denarju izplača razlika (tretji odstavek 65. člena ZKZ).

Če se na komasacijskem območju zaradi celovite ureditve zemljišč zgradijo poti, melioracijski jarki, vetrobranski pasovi ali drugi javni objekti, ki so potrebni za izvedbo komasacije, in se zaradi tega zmanjša skupna površina zemljišč, ali se iz drugih vzrokov poveča skupna površina zemljišč, ki naj se razdelijo med komasacijske udeležence, se dodeli vsakemu komasacijskemu udeležencu sorazmerno z vloženim zemljiščem manjša oziroma večja površin zemljišč (prvi odstavek 67. člena ZKZ).

Najpozneje v šestih mesecih po razgrnitvi elaborata o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada izda upravna enota odločbo o novi razdelitvi zemljišč. Pred izdelavo te odločbe mora upravna enota pridobiti potrditev organa, pristojnega za vodenje zemljiškega katastra, da je elaborat o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada izdelan v skladu s predpisi o zemljiškem katastru, in seznaniti komasacijske udeležence z njim dodeljenimi zemljišči v naravi. Komasacijski udeleženci morajo prevzeti njim dodeljena in pokazana zemljišča v posest in obdelavo takoj po vročitvi odločbe o novi razdelitvi, razen, če je v odločbi naveden poseben rok za prevzem, svoja dosedanja zemljišča pa morajo prepustiti komasacijskim udeležencem, katerim so z odločbo o novi razdelitvi dodeljena. Šteje se, da je s seznanitvijo komasacijskega udeleženca z dodeljenim zemljiščem v naravi prevzeta začasna posest, ki uživa posestno varstvo po pravilih varstva posesti po ZPP. Pritožba zoper odločbo o razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada ne zadrži njene izvršitve (70. člen ZKZ).

Sodišče zaključuje, da so bila v komasacijskem postopku zgoraj citirana določila ZKZ pravilno upoštevana in po izvedenem postopku komasacije pravilno izdani izpodbijani delni odločbi. Tožeča stranka s tožbenimi navedbami pravilnosti takšne odločitve ne more izpodbiti. Pri izdaji drugostopnih odločb res ni bil upoštevan rok iz 256. člena ZUP, vendar pa to samo po sebi še ne pomeni nezakonitosti izdanih odločb. V takšnem primeru lahko stranka postopa v skladu z določili, ki veljajo za molk drugostopnega organa.

Prav tako v postopku ni bilo kršitve 254. in 257. člena ZUP. Pritožbeni organ je vse v pravočasni pritožbi podane navedbe obravnaval in na njih odgovoril. Ne glede na datum prejema pritožbenih dopolnitev, okoliščin, ki so se zgodile po izdaji izpodbijanih prvostopnih odločb, to je glede poplav, ki so se zgodile na predmetnem območju v novembru 2012, ni mogoče upoštevati, saj se pravilnost in zakonitost izpodbijane prvostopne odločbe presoja glede na čas, ko je bila prvostopna odločba izdana. Neupoštevne so tudi pavšalne navedbe o kršitvah 61. člena ZKZ.

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.