11. 5. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 20. aprila 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1210/2002 z dne 18. 9. 2002 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Domžalah, št. P 284/98 z dne 7. 5. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je pritožniku (v pravdi tožencu) naložilo plačilo 259.270 SIT odškodnine za škodo, ki jo je povzročil v prometni nesreči. Višje sodišče v Ljubljani je zavrnilo pritožbo pritožnika in potrdilo sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani.

2.Pritožnik v obširni laični ustavni pritožbi s številnimi dopolnitvami ponavlja navedbe, s katerimi utemeljuje zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter napačno uporabo materialnega prava. Navaja, da sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov (zaslišanje prič, postavitev izvedenca) ter da bi bila v primeru založitve predujma za izvedenca ogrožena njegova socialna varnost.

3.Z izpodbijanima sodbama naj bi mu bile kršene pravica do enakosti (drugi odstavek 14. člena Ustave), pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), pravica do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen Ustave), pravica do socialne varnosti (50. člen Ustave) in pravica do sodnega varstva iz 25. člena Ustave (pravilno iz 23. člena Ustave).

B.

4.Ustavno sodišče se v postopku z ustavno pritožbo ne more spuščati v presojo samih po sebi materialnopravnih ali procesnopravnih nepravilnosti izpodbijanih sodnih odločb in tudi ne v dokazno oceno sodišč. Ustavno sodišče namreč ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednem sodnem postopku. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

5.Ustavno sodišče se zato v postopku z ustavno pritožbo ni spuščalo obravnavo pritožnikovih obširnih zatrjevanj v zvezi z (ne)pravilno ugotovljenim dejanskim stanjem in uporabljenim materialnim pravom, zlasti glede okoliščin prometne nesreče in stopnje alkoholiziranosti pritožnika. Prav tako Ustavno sodišče ni upoštevalo številnih samoiniciativnih dopolnitev ustavne pritožbe, ki so bile vložene po izteku roka za vložitev ustavne pritožbe. Na podlagi prvega odstavka 52. člena ZUstS se ustavna pritožba vloži v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. Zato po izteku tega roka v dopolnitvah ustavne pritožbe ni dovoljeno zatrjevati novih kršitev.

6.Pravica stranke, da sodeluje v dokaznem postopku, predlaga dokaze ter se izreče o dokaznih predlogih nasprotne stranke, je eden od elementov pravice do izjave v postopku, ki je vsebovana v 22. členu Ustave in je na področju sodnih postopkov poseben izraz načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Za sodišče iz te ustavne pravice izhaja obveznost, da dokazne predloge strank pretehta in predlagane dokaze, če se nanašajo na dejstva, ki so v sporu pravno relevantna, izvede.

Sodišče pa ni dolžno slediti dokaznim predlogom strank, če oceni, da izvedba predlaganega dokaza na njegovo odločitev ne bi mogla vplivati. Zavrnitev dokaznega predloga stranke mora sodišče ustrezno obrazložiti, kar je v obravnavanem primeru tudi storilo. Ob navedenih izhodiščih se pritožnikovo zatrjevanje, da mu je sodišče kršilo tudi pravico do poštenega sojenja iz 23. člena Ustave, izkaže za neutemeljeno.

7.Pritožnik je zoper sodbo sodišča prve stopnje vložil pritožbo, vendar v njej zatrjevane kršitve glede založitve predujma za izvedenca ni navedel, zato v vsebinskem smislu pravnih sredstev, ki so mu bila na razpolago, ni izkoristil. Zahteva po izčrpanju vseh pravnih sredstev namreč ne pomeni samo formalnega izčrpanja (to je vložitve pravnega sredstva), ampak pomeni tudi materialno izčrpanje (to je vsebinsko uveljavljanje kršitev človekovih pravic že v vloženih pravnih sredstvih). Ker se je pritožnik plačilu predujma upiral, domnevne kršitve, da sodišče ni postavilo izvedenca, ni mogoče uveljavljati v ustavni pritožbi.

8.Iz pritožnikovih navedb, da ni bil "kriv" za povzročitev prometne nesreče, tudi izhaja, da napačno razume pomen postopka, v katerem je nastopal kot tožena stranka. V tem postopku je šlo za regresni zahtevek zavarovalnice, ki ga je ta uveljavljala zoper pritožnika zaradi izgube pravice iz naslova obveznega zavarovanja, ker naj bi pritožnik vozil pod vplivom alkohola. Kot je sodišče pritožniku pojasnilo, je dokazno breme glede vzročne zveze med nesrečo in alkoholiziranostjo v celoti na zavarovancu. Zgolj dejstvo, da pritožnik v postopku ni uspel in da pravo razume drugače kot sodišče, pa še ne utemeljuje kršitve katerekoli zatrjevane kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin.

9.Ker torej ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

10.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger