Jedro

Ker se pravni položaj predlagateljice s predlaganima začasnima odredbama ne bi mogel (začasno) izboljšati, ni podana pravna korist predlagateljice za vložitev navedenih predlogov za izdajo začasnih odredb.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v III. točki izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka uvodoma navedenega sklepa predlagajoči stranki naložilo, da mora v roku 15 dni od vročitve sklepa predlog z dne 30. 9. 2013 dopolniti tako, da ga skupaj s prilogami vloži v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in nasprotne stranke ter izkaže, da je solastnica parc. št. 165 k.o. X (I. točka izreka). Hkrati jo je v II. točki izreka opozorilo, da bo sodišče predlog zavrglo, če ga v postavljenem roku ne bo ustrezno popravila. V III. točki izreka je sodišče prve stopnje zavrglo predlog za izdajo začasne odredbe za prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin parc. št. 168/1, 161/6, 161/7 in 166/0 vse k.o. X in predlog za izdajo začasne odredbe za prepoved vznemirjanja.

2. Zoper odločitev o zavrženju predloga za izdajo začasne odredbe za prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin ter predloga za izdajo začasne odredbe za prepoved vznemirjanja (III. točka izreka prvostopenjskega sklepa) se pravočasno pritožuje predlagajoča stranka. Zaključek sodišče prve stopnje o tem, da predlog za izdajo začasne odredbe vlaga neupravičena oseba in ga vlaga v korist tretje osebe, kar naj bi bilo v nasprotju z 272. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), je po njeni oceni napačen. Predlagateljica naj bi živela v bližini spornega vrta, na katerem prihaja do vznemirjanja in nasilnih dejanj, katerega je sicer obdeloval njen oče, prav tako pa je vrtnine in sadeže z vrta koristila celotna družina. Opisuje škodo, ki naj bi na vrtu nastala zaradi posegov B.P., o številnih pravdnih zadevah, v katerih že obstojijo dokazi o njegovem ravnanju. Izpostavlja, da je 8. 3. 2012 z vozilom prevozil celoten vrt in na tak način vse uničil in s tem posestniku, kot tudi predlagajoči stranki povzročil škodo. Meni, da obstojijo pogoji za izdajo začasne odredbe v skladu s 272. členom ZIZ, zato sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep v tem delu ustrezno spremeni.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v okviru utemeljenosti pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ ter ocenjuje, da pritožba ni utemeljena.

5. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, vlaga predlagajoča stranka predlog za izdajo začasne odredbe za prepoved odtujitve in obremenitve ter za prepoved vznemirjanja v korist svojega očeta. Četudi je morda koristila plodove, pridelane na spornih nepremičninah, kot to navaja v pritožbi, pa nepremičnin ni imela in jih nima v posesti, prav tako na njih nima lastninske pravice, zato na podlagi 272. člena ZIZ ni upravičena oseba, ki bi lahko uspešno uveljavljala izdajo začasne odredbe. Navedena določba to pravico daje le upniku torej osebi, ki ima terjatev zoper dolžnika ali mu bo takšna terjatev nastala, če za verjetne izkaže eno izmed predpostavk, navedenih v drugem odstavku 272. člena ZIZ, in sicer: nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena; da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode; da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku.

6. Položaj upnika bi upoštevaje trditve predlagateljice podane v predlogu (in pritožbi) lahko pripadel le očetu predlagateljice, ki je bil posestnik nepremičnin, glede katerih se predlaga prepoved obremenitve in odtujitve ter prepoved vznemirjanja. Ker se pravni položaj predlagateljice s predlaganima začasnima odredbama ne bi mogel (začasno) izboljšati, ni podana pravna korist predlagateljice za vložitev navedenih predlogov za izdajo začasnih odredb. Vložitve predloga za izdajo začasne odredbe v korist tretje osebe pa zakon (ZIZ) ne omogoča. 7. Ob navedenem sodišče druge stopnje pritrjuje prvostopenjskemu zaključku, da je oba predloga za izdajo začasne odredbe, ki jih je vložila predlagateljica, zaradi pomanjkanja pravne koristi predlagateljice, na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ treba zavreči. 8. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo neutemeljeno pritožbo predlagateljice in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

9. Predlagateljica povrnitve stroškov pritožbe ni zahtevala, zato sodišče druge stopnje o njih ni odločalo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim, drugim in tretjim odstavkom 163. člena ZPP).