Jedro

Tožeča stranka je k odgovoru na poziv priložila tri elektronske pošte, ki kažejo na korespondenco med njo, RTV Slovenija in A.A., ni pa priložila dokazil, iz katerih bi bilo razvidno, da je pred vložitvijo tožbe zaradi molka organa toženo stranko pozvala, da naj v nadaljnjih sedmih dneh izda odločbo.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je pri naslovnem sodišču vložila tožbo, s katero sodišču predlaga naj razsodi o tem, da je Ministrstvo za kulturo-sedaj tožena stranka pristojno in odgovorno za izdajo zahtevane odločbe tožeči stranki, da je dolžno po uradni dolžnosti izdati upravno odločbo, po kateri mora RTV Slovenija zagotoviti legalen način dostopnosti ZV in javnosti do 106-ih avtorskih del A.A. in da bo RTV Slovenija omenjeno zahtevo lahko na zakonit način uresničila tako, da mora od avtorja predhodno odkupiti njegove pravice na vseh njegovih avtorskih delih, ki jih ima RTV Slovenija v posesti, v kolikor zanje do datuma vložitve tožbe še ni odkupila njegovih materialnih avtorskih pravic.

2. Pojasnjuje, da je ustanovitelj tožeče stranke A.A. tožeči stranki dovolil brezplačno uporabo svojih 106 avtorskih filmov, katerih nosilce ima v posesti Javni zavod RTV Slovenija. Tožeča stranka se je po elektronski poti najprej obrnila na RTV Slovenija. Ker pa od nje ni dobila odgovora, je svoj poziv naslovila še na toženo stranko s predlogom, da v omenjeni zadevi po uradni dolžnosti izda upravno odločbo. V svojem odgovoru je tožena stranka odgovorila, da ni pristojna za odločanje o poslovnih in o uredniških zadevah RTV Slovenije in je tožečo stranko napotila na nadzorni svet RTV Slovenije. Tožeča stranka meni, da človekove pravice in svoboščine v nobenem primeru ne morejo biti podrejene poslovni in uredniški politiki. Meni tudi, da je odločitev tožene stranke napačna, saj je opustila svojo uradno obveznost učinkovitega varstva človekovih pravic. Gre ne samo za pravico tožeče stranke do dostopnosti do filmov, pač pa tudi za človekove pravice plačnic in plačnikov prispevka za programe RTV Slovenije. Meni, da iz narave zahteve izhaja, da gre za upravno zadevo.

3. Tožeča stranka je v nadaljevanju po pozivu sodišča na popravo tožbe navedla, da vlaga tako izpodbojno tožbo, kot tudi tožbo zaradi molka organa.

4. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo navedla, da RTV Slovenija ni oblastni organ in ni nosilec javnih pooblastil v smislu odločanja o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih fizičnih ali pravnih oseb, sklicujoč se pri tem na 1. člen Zakona o RTV Slovenija (ZRTVS-1). Zato dopis, ki je bil dne 28. 1. 2016 poslan na RTV Slovenija, ne predstavlja začetka upravnega postopka. Navedla je še, da ni kršila določbe 65. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ker je tožečo stranko takoj obvestila, da ni pristojna za reševanje zadeve in jo napotila na civilno pravdo. V omenjeni zadevi gre za interes posameznika in ne za javni interes. Tožeča stranka tudi ne more biti zastopnik javnega interesa v upravnem sporu, saj je to lahko le državno pravobranilstvo. Sodišču predlaga naj tožbo na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrže, podredno pa, da naj tožbo na podlagi 63. člena ZUS-1 zavrne in v obeh primerih stroške postopka naloži tožeči stranki.

5. V pripravljalnih vlogah tožeča in tožena stranka vztrajata vsaka na svojem stališču. 6. Tožbo je bilo treba zavreči. 7. Sodišče uvodoma navaja, da iz listin v spisu izhaja, da je to sodišče že odločilo o izpodbojni tožbi in sicer je s sklepom I U 686/2016-27 z dne 16. 5. 2017 tožbo zavrglo. Vrhovno sodišče RS je s sklepom I Up 202/2017 z dne 23. 5. 2018 odločitev tukajšnjega sodišča potrdilo.

8. V obravnavanem primeru sodišče odloča o tožbi zaradi molka tožene stranke v zvezi z zahtevo, da izda upravno odločbo.

9. Po drugem odstavku 28. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sme stranka sprožiti upravni spor v primeru, če organ druge stopnje v dveh mesecih ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenim rokom, ne izda odločbe o strankini vlogi in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh. Po tem odstavku sme ravnati tožnik tudi, če organ prve stopnje ne izda odločbe, zoper katero ni pritožbe ter v primeru, če organ v treh letih od začetka postopka ni izdal dokončnega upravnega akta, ne glede na to, ali so v tem postopku že bila uporabljena redna ali izredna pravna sredstva, razen če je bil postopek ustavljen (tretji odstavek 28. člena ZUS-1).

10. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je bila tožeča stranka pozvana, da predloži dokazila, da je ravnala v skladu s pod 9. točko obrazložitve tega sklepa citiranimi določbami 28. člena ZUP. Tožeča stranka je k odgovoru na poziv priložila tri elektronske pošte, ki kažejo na korespondenco med njo, RTV Slovenija in A.A., ni pa priložila dokazil, iz katerih bi bilo razvidno, da je pred vložitvijo tožbe ravnala v skladu z določbami 28. člena ZUS-1, to je, da je pred vložitvijo tožbe zaradi molka organa toženo stranko pozvala, da naj v nadaljnjih sedmih dneh izda odločbo.

11. Glede na navedeno v konkretnem primeru niso izpolnjene procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa, kot je določeno v 28. členu ZUS-1. Razen tega v obravnavani zadevi tudi po mnenju sodišča ne gre za upravnopravno razmerje med tožečo in toženo stranko, ampak gre za civilnopravno razmerje med tožečo stranko oziroma A.A. in RTV Slovenija. Tudi iz tega razloga tako ni mogoče govoriti o tožbi zaradi molka organa.

12. Ker v zadevi procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa niso izpolnjene, je sodišče tožbo tožeče stranke zavrglo na podlagi 28. člena ZUS-1. 13. Ker je sodišče tožbo zavrglo, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.