Jedro

Vsak zastoj v šolanju še ne more biti podlaga za ugotovitev, da je izvršilni naslov ugasnil. Izvršilni naslov ob izostanku rednega šolanja namreč ugasne le ob upravičenih razlogih, ki jih je treba ugotavljati v vsakem posameznem primeru. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno upoštevalo, da ne gre za prekinitev rednega šolanja, če preživninski upravičenec zamenja študijski program, ker je prvo izbrani študij prezahteven, in, izhajajoč iz pritožbeno nespornih podatkov o upnikovem neuspehu na univerzitetnem študiju in prepisu na izredni študij na višji strokovni šoli, pravilno ugotovilo, da je za takšen primer šlo tudi v obravnavani zadevi.

Dejstvo, da upnik v prvem letniku študija na višješolskem programu (tj. v študijskem letu 2016/2017) ni opravil nobenega izpita, glede na to, da se je v študijskem letu 2017/2018 lahko redno vpisal v drugi letnik študija in oprava izpitov v prvem letniku torej ni bila pogoj za nadaljevanje študija in napredovanje v naslednji letnik, tudi po oceni sodišča druge stopnje ne predstavlja razloga, zaradi katerega bi bilo mogoče šteti, da se je upnik prenehal redno šolati in da je izvršilni naslov zato še pred študijskim letom 2017/2018 ugasnil. Ob upoštevanju, da je upnik v študijskem letu 2017/2018 nato opravil sedem izpitov (in sicer, kot izhaja iz odgovoru na ugovor priloženega potrdila o opravljenih izpitih, z ocenami 10, 10, 6, 7, 10, 9 in 9), pa tudi ni mogoče šteti, da je bil upnik na višješolski študij vpisan le zaradi ohranjanja statusa študenta in z namenom nadaljnjega prejemanja preživnine, ne pa z resnim namenom šolanja.

Sklep, s katerim sodišče odloči o predlogu za izvršbo, in nanj vezan sklep, s katerim sodišče odloči o ugovoru zoper sklep o izvršbi, prav tako pa tudi sklep, s katerim sodišče odloči o ugovoru po izteku roka, so meritorni sklepi, ki vsebujejo vsebinsko odločitev o dopustnosti vodenja izvršbe za izterjavo uveljavljane terjatve. Kot takšni imajo učinek materialne pravnomočnosti. V sodni praksi je poenoteno stališče, da upnik, če sodišče dolžnikovemu ugovoru oziroma ugovoru po izteku roka ugodi in na tej podlagi iz razlogov, ki trajno preprečujejo izvršbo (npr. prenehanje terjatve), predlog za izvršbo zavrne oziroma izvršbo ustavi, v novem postopku zaradi učinkov pravnomočnosti ne more ponovno izterjevati terjatve, v zvezi s katero je bilo v predhodnem postopku ugotovljeno, da pogoji za njeno izterjavo niso (več) podani, in sicer ne glede na to, ali je bila takšna v predhodnem postopku sprejeta odločitev pravilna ali ne. Iz smiselno enakih izhodišč je treba izhajati tudi takrat, ko sodišče dolžnikov ugovor oziroma ugovor po izteku roka pravnomočno zavrne, le da je v takšnem primeru položaj obrnjen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik in dolžnik sama krijeta vsak svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje v točki I izreka zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi I 255/2023 z dne 3. 1. 2024, v točki II izreka pa dolžniku naložilo, da mora upniku v roku 8 dni od prejema tega sklepa povrniti 224,00 EUR izvršilnih stroškov, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

2. Zoper odločitev sodišča prve stopnje se je dolžnik pravočasno pritožil in uveljavljal pritožbene razloge zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Navedel je, da je zoper sklep o izvršbi ugovarjal, ker je izvršilni naslov, na katerem upnik temelji svojo terjatev, zaradi neizpolnjevanja šolskih obveznosti upnika do vložitve predloga za izvršbo ugasnil. Pogoj za upravičenost do preživnine po polnoletnosti je redno šolanje otroka, temu pa upnik ni zadostil, saj v dveh študijskih letih (tj. 2015/2016 in 2016/2017) ni izpolnil svojih obveznosti. V obravnavani zadevi upnik izterjuje preživnino za študijsko leto 2017/2018, pri čemer je v odgovoru na dolžnikove ugovorne navedbe pojasnil, da je v letu 2017 res uspešno opravil le en izpit, vendar je v naslednjih letih 2018, 2019 in 2020 opravil več drugih izpitov. Te navedbe se nanašajo na izterjevano in kasnejše obdobje, ničesar pa upnik ni pojasnil o izpolnjevanju svojih študijskih obveznosti v dveh študijskih letih pred tem (2015/2016 in 2016/2017), ko je bil najprej vpisan na univerzitetni študijski program in opravil en izpit, nato pa se je prepisal na višješolski program in ni opravil nobenega izpita. Poudaril je, da za obstoj preživninske obveznosti po sodni praksi (sodba VSRS II Ips 301/1993 z dne 11. 5. 1993) ne zadošča le formalen vpis v kakršnokoli redno ali izredno šolanje, pač pa mora to voditi do pridobitve poklica, kar je možno le z rednim izpolnjevanjem šolskih obveznosti. Kolikor je dolžniku znano, upnik še vedno ni zaključil svojega izobraževanja, čeprav je od prvega vpisa minilo že več kot 9 let. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko se je v točki 11 obrazložitve izpodbijanega sklepa obširno ukvarjalo z upnikovim izpolnjevanjem študijskih obveznosti na višješolskem programu, ničesar pa ni navedlo o dogajanju pred tem, ko upnik dve zaporedni leti ni opravil praktično nobenih študijskih obveznosti, česar po dolžnikovem stališču ni mogoče sanirati z njihovim nadaljnjim delnim izpolnjevanjem. Poleg tega že dejstvo, da upnik ni odgovoril na dolžnikove navedbe o tem, da še vedno ni diplomiral, posredno dokazuje, da upnik svojih obveznosti ni izpolnjeval niti pred niti v izterjevanem obdobju in niti po tem. Odločitev sodišča prve stopnje o rednem šolanju upnika je zato nerazumna, v nasprotju s predloženimi dokazi in je ni mogoče preizkusiti, prav tako je posledica zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Dolžnik je sodišču druge stopnje predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru dolžnika ugodi in predlog za izvršbo zavrne, upniku pa naloži povrnitev naloženih izvršilnih stroškov dolžnika, oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglasil je pritožbene stroške.

3. Upnik je v odgovoru na pritožbo navedel, da si dolžnik pravni standard rednega šolanja razlaga preozko, saj se preživninskemu upravičencu kljub rednemu obiskovanju predavanj in trudu pri učenju lahko kaj zalomi ali pa je izbira šole napačna oziroma prezahtevna. Slednje se je zgodilo tudi upniku, kot je pravilno in podrobno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Upnikov začetni neuspeh na fakulteti in s tem povezan zastoj v šolanju zato še ne pomeni ugasnitve izvršilnega naslova in s tem pravice do preživnine, kot je ob upoštevanju sodne prakse pojasnilo sodišče prve stopnje. Standard rednega šolanja je odvisen od vseh okoliščin posameznega primera, kar je bilo v obravnavani zadevi ustrezno upoštevano. Sodišču druge stopnje je zato predlagal, da pritožbo kot neutemeljeno v celoti zavrne in potrdi izpodbijani sklep, dolžniku pa naloži povrnitev vseh povzročenih stroškov, vključno s priglašenimi stroški odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je upnik predlog za izvršbo vložil na podlagi izvršilnega naslova - izvršljive sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru IV P 867/2014 z dne 20. 2. 2015 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru III Cp 636/2015 z dne 17. 6. 2015 in obvestila Centra za socialno delo o valorizaciji preživnine z dne 31. 3. 2018. Od dolžnika je izterjeval preživnine za obdobje od oktobra 2017 do vključno septembra 2018, tj. za obdobje, ko je upnik že postal polnoleten. Na podlagi drugega odstavka 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki se je uporabljal še dve leti po začetku veljavnosti Družinskega zakonika (DZ)1, do 14. 4. 2019, in torej tudi v obdobju, relevantnem za obravnavano zadevo, je veljalo, da so starši otroka dolžni preživljati tudi po njegovi polnoletnosti (vendar največ do dopolnjenega šestindvajsetega leta starosti), če se redno šola, pa tudi če se redno šola vpisan na izredni študij.2 Glede na dolžnikove pritožbene navedbe je za odločitev o pritožbi bistvena prav presoja pravilnosti ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil v obravnavani zadevi, ne glede na zastoj oziroma upnikov začetni neuspeh pri študiju, standard rednega šolanja izpolnjen in da upnikova pravica do preživljanja ni prenehala.

6. Sodišče prve stopnje je v zvezi s potekom upnikovega šolanja ugotovilo naslednja pritožbeno neprerekana dejstva: v študijskem letu 2015/2016 je bil upnik vpisan v prvi letnik univerzitetnega študijskega programa Mehatronika na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze, kjer je opravil en izpit. Nato se je v študijskem letu 2016/2017 prepisal na izredni študij višješolskega študijskega programa Informatika na Višji strokovni šoli, kjer v tem študijskem letu ni opravil nobenega izpita. V naslednjem študijskem letu 2017/2018, za katerega v obravnavani zadevi izterjuje preživnino, je bil vpisan v drugi letnik navedenega višješolskega študijskega programa in opravil sedem izpitov. Nato je bil v študijskem letu 2018/2019 ponovno vpisan v drugi letnik in opravil ostalih devet izpitov, v študijskem letu 2019/2020 pa je opravil še sedem predmetov praktičnega izobraževanja.

7. Za dolžnika ni sporno, da je imel upnik v študijskih letih 2015/2016, 2016/2017 in 2017/2018 status študenta, opozoril pa je, da za izpolnjevanje pravnega standarda rednega šolanja ne zadošča le formalni status študenta, ampak je pomembno, da je preživninski upravičenec v obdobju, za katerega terja preživnino, oziroma v obdobju pred tem redno izpolnjeval študijske obveznosti, čemur pa upnik v šolskih letih 2015/2016 in 2016/2017 ni zadostil. Dolžnik je v pritožbi navajal, da se upnik v odgovoru na ugovor ni opredelil do njegovih navedb o zastoju pri šolanju v navedenih dveh študijskih letih, čemur pa ni mogoče slediti. Dolžnik je namreč v ugovoru povzel podatke o poteku upnikovega šolanja, na podlagi teh podatkov pa trdil, da je izvršilni naslov ugasnil, ker se upnik ni redno izobraževal, saj je potreboval tri šolska leta3 za vpis v drugi letnik višješolskega izobraževanja, še ta vpis pa je bil izveden brez kakršnegakoli opravljenega izpita v predhodnem prvem letniku. Dolžnikovim trditvam o ugasnitvi izvršilnega naslova in o tem, da se ni redno izobraževal, je upnik v odgovoru na ugovor izrecno nasprotoval. Pojasnil je, da je hodil na predavanja in se učil, žal pa je bil pri nekaterih obveznostih neuspešen. Nadalje je pojasnil, da je prvotni neuspeh pri študiju v nadaljnjih letih ustrezno popravil in zaključil šolanje, pri čemer se je skliceval na že zgoraj povzete podatke o njegovem šolanju na višjem strokovnem študiju in v dokaz predložil potrdilo o opravljenih izpitih.

8. Sodišče druge stopnje se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da upnikovega prepisa iz univerzitetnega na višješolski študijski program (potem ko je upnik v prvem letniku univerzitetnega študijskega programa opravil le en izpit in tega letnika v študijskem letu 2015/2016 ni uspešno zaključil), ni mogoče šteti kot takšnega zastoja v rednem šolanju, zaradi katerega bi ugasnila upnikova pravica do preživljanja, prav tako pa tudi, da ni mogoče šteti, da bi bil upnik na nadaljnji študij vpisan le zaradi ohranjanja statusa študenta in da bi zlorabil institut šolanja za pridobitev preživnine. Vsak zastoj v šolanju še ne more biti podlaga za ugotovitev, da je izvršilni naslov ugasnil.4 Izvršilni naslov ob izostanku rednega šolanja namreč ugasne le ob upravičenih razlogih, ki jih je treba ugotavljati v vsakem posameznem primeru.5 Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno upoštevalo, da ne gre za prekinitev rednega šolanja, če preživninski upravičenec zamenja študijski program, ker je prvo izbrani študij prezahteven, in, izhajajoč iz pritožbeno nespornih podatkov o upnikovem neuspehu na univerzitetnem študiju in prepisu na izredni študij na višji strokovni šoli, pravilno ugotovilo, da je za takšen primer šlo tudi v obravnavani zadevi.6 Sodišče prve stopnje je v tem okviru presodilo tudi pomen upnikovega neuspeha na univerzitetnem študiju v študijskem letu 2015/2016, zaradi česar pritožbeni očitki, da se do tega ni opredelilo, niso utemeljeni.

9. Dejstvo, da upnik v prvem letniku študija na višješolskem programu (tj. v študijskem letu 2016/2017) ni opravil nobenega izpita, glede na to, da se je v študijskem letu 2017/2018 lahko redno vpisal v drugi letnik študija in oprava izpitov v prvem letniku torej ni bila pogoj za nadaljevanje študija in napredovanje v naslednji letnik,7 tudi po oceni sodišča druge stopnje ne predstavlja razloga, zaradi katerega bi bilo mogoče šteti, da se je upnik prenehal redno šolati in da je izvršilni naslov zato še pred študijskim letom 2017/2018 ugasnil. Ob upoštevanju, da je upnik v študijskem letu 2017/2018 nato opravil sedem izpitov (in sicer, kot izhaja iz odgovoru na ugovor priloženega potrdila o opravljenih izpitih, z ocenami 10, 10, 6, 7, 10, 9 in 9), pa tudi ni mogoče šteti, da je bil upnik na višješolski študij vpisan le zaradi ohranjanja statusa študenta in z namenom nadaljnjega prejemanja preživnine, ne pa z resnim namenom šolanja. Četudi upnik v študijskem letu 2017/2018 ni zaključil drugega letnika, ampak je bil v študijskem letu 2018/2019 ponovno vpisan v drugi letnik istega študija, to tudi po oceni sodišča druge stopnje, glede na izkazano študijsko aktivnost v študijskem letu 2017/2018, ne pomeni, da standard rednega šolanja v relevantnem obdobju ni bil izpolnjen in da upnik v študijskem letu 2017/2018 ni bil upravičen do preživnine. Pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje v zvezi s presojo standarda rednega šolanja glede na upnikove študijske rezultate zmotno uporabilo materialno pravo, so zato neutemeljeni. Prav tako so brez podlage očitki o tem, da se obrazložitve, ki jo je podalo sodišče prve stopnje, ne da preizkusiti. Obrazložitev sodišča prve stopnje je namreč jasna, razumljiva in celovita, dejstvo, da se dolžnik ne strinja s sprejetimi ugotovitvami in zaključki, pa ne pomeni, da je onemogočen preizkus izpodbijanega sklepa. V nasprotju s stališčem pritožbe za presojo upnikove pravice do preživnine v študijskem letu 2017/2018 tudi ni pomembno, ali je upnik šolanje v obdobju po septembru 2018 že zaključil, saj to v ničemer ne vpliva na njegovo pravico do prejemanja preživnine v študijskem letu, za katerega jo izterjuje, kar je v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo tudi sodišče prve stopnje.

10. K vsemu obrazloženemu sodišče druge stopnje kot bistveno še dodaja, da je v obravnavani zadevi treba upoštevati tudi, da je bila pred Okrajnim sodiščem v Gornji Radgoni že predhodno dovoljena (in zaradi upnikovega umika po izdaji sklepa o izvršbi nato ustavljena) izvršba za izterjavo istih terjatev preživnine za obdobje od oktobra 2017 do vključno septembra 2018, in sicer v zadevi I 220/20178, kar je dolžnik v ugovoru nenazadnje zatrjeval tudi sam. V zadevi I 220/2017 je bil v zvezi z izterjavo preživninskih terjatev za obdobje od oktobra 2017 do vključno septembra 2018 tako izdan pravnomočen sklep o izvršbi9, s sklepom I 220/2017 z dne 21. 11. 2019 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru I Ip 1186/2019 z dne 10. 1. 2020 pa je bil pravnomočno zavrnjen dolžnikov ugovor po izteku roka, v katerem se je dolžnik skliceval na prenehanje pravice do preživnine iz razloga, ker naj se upnik v študijskem letu 2017/2018 ne bi redno šolal. 11. Sklep, s katerim sodišče odloči o predlogu za izvršbo, in nanj vezan sklep, s katerim sodišče odloči o ugovoru zoper sklep o izvršbi, prav tako pa tudi sklep, s katerim sodišče odloči o ugovoru po izteku roka, so meritorni sklepi, ki vsebujejo vsebinsko odločitev o dopustnosti vodenja izvršbe za izterjavo uveljavljane terjatve. Kot takšni imajo učinek materialne pravnomočnosti. V sodni praksi je poenoteno stališče, da upnik, če sodišče dolžnikovemu ugovoru oziroma ugovoru po izteku roka ugodi in na tej podlagi iz razlogov, ki trajno preprečujejo izvršbo (npr. prenehanje terjatve), predlog za izvršbo zavrne oziroma izvršbo ustavi, v novem postopku zaradi učinkov pravnomočnosti ne more ponovno izterjevati terjatve, v zvezi s katero je bilo v predhodnem postopku ugotovljeno, da pogoji za njeno izterjavo niso (več) podani, in sicer ne glede na to, ali je bila takšna v predhodnem postopku sprejeta odločitev pravilna ali ne.10 Iz smiselno enakih izhodišč je treba izhajati tudi takrat, ko sodišče dolžnikov ugovor oziroma ugovor po izteku roka pravnomočno zavrne, le da je v takšnem primeru položaj obrnjen. Predhodna zavrnitev ugovora oziroma ugovora po izteku roka in posledična pravnomočna odločitev o dopustnosti vodenja (nadaljnje) izvršbe za izterjavo upnikove terjatve pomeni, da dolžnik v novem postopku (razen iz razlogov, ki so nastali po trenutku, od katerega učinkujejo časovne meje pravnomočnosti v predhodnem postopku izdanega sklepa), dopustnosti vodenja izvršbe za izterjavo istih terjatev z ugovorom ne more več nasprotovati, in sicer tudi ne v primeru, ko v novem postopku v ugovoru zoper sklep o izvršbi uveljavlja razloge, ki jih v prejšnjem postopku v ugovoru ni uveljavljal, pa bi jih lahko uveljavljal. 12. Glede na zgoraj citirane sklepe, izdane v zadevi I 220/2017, je bilo o upnikovi pravici do izterjave preživnine za obdobje od oktobra 2017 do vključno septembra 2018 in o dopustnosti takšne izvršbe že pravnomočno odločeno11, zaradi česar dolžnik že iz tega razloga v obravnavani zadevi ne more uspeti z ugovorom, da je upnikova pravica do preživnine zaradi neizpolnjevanja pogoja rednega šolanja prenehala in izvršilni naslov iz tega razloga ugasnil ter da je bila izvršba za izterjavo teh terjatev v obravnavani zadevi zato neutemeljeno dovoljena. Ugotovitve sodišča prve stopnje, da dolžnik ni izkazal, da bi bila preživnina, ki je predmet izterjave v tej zadevi, morebiti že plačana in da so upnikove terjatve zato prenehale (točka 7 obrazložitve izpodbijanega sklepa), kar bi lahko bil razlog, ki bi kljub obstoju izvršilnega naslova in kljub zgoraj citiranim odločitvam v zadevi I 220/2017 lahko preprečeval izvršbo (8. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ), pa pritožba ne izpodbija. Prav tako pritožba ne izpodbija ugotovitev in zaključkov sodišča prve stopnje o učinkih v postopku I 220/2017 v zmoti podanega upnikovega umika predloga za izvršbo, z njihovo materialnopravno pravilnostjo pa soglaša tudi sodišče druge stopnje. V skladu s četrtim odstavkom 43. člena ZIZ namreč umik predloga za izvršbo (prvi odstavek 43. člena ZIZ) in posledična odločitev o ustavitvi postopka (tretji odstavek 43. člena ZIZ) upniku ne preprečujeta, da vloži nov predlog za izvršbo za izterjavo istih terjatev, kar velja tudi v primeru, ko je upnik predlog za izvršbo umaknil v zmotnem prepričanju, da je prejel poplačilo izterjevanih terjatev.12

13. Po obrazloženem se izkaže, da je sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor pod točko I izreka izpodbijanega sklepa utemeljeno zavrnilo. Glede na takšno odločitev je pod točko II izreka izpodbijanega sklepa sprejelo tudi pravilno odločitev, ko je stroške upnikovega odgovora na ugovor kot potrebne za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ) naložilo v plačilo dolžniku, pri čemer je upniku stroške odmerilo ustrezno upoštevaje določbe Odvetniške tarife (OT). Pritožba stroškovne odločitve sodišča prve stopnje konkretizirano ne graja, zaradi česar je sodišče druge stopnje v tem delu opravilo le uradni preizkus njene pravilnosti, ki pa kršitev ni pokazal. 14. Po obrazloženem in ker tudi po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ) ni ugotovilo, je sodišče druge stopnje dolžnikovo pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je sodišče druge stopnje odločilo tudi o stroških postopka s pritožbo. Dolžnik, ki s pritožbo ni uspel, mora svoje stroške pritožbe kriti sam, saj ne gre za stroške, ki bi mu jih upnik neutemeljeno povzročil (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Prav tako mora upnik sam kriti svoje stroške odgovora na pritožbo. Z odgovorom na pritožbo glede na njegovo vsebino namreč ni prispeval k sprejeti odločitvi sodišča druge stopnje, zato stroškov, ki so mu v zvezi z njim nastali, ni mogoče šteti kot potrebnih za izvršbo in jih naložiti v plačilo dolžniku (peti odstavek 38. člena ZIZ).

1 305. člen DZ. 2 Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu sicer v zvezi z obveznostjo staršev glede preživljanja polnoletnih otrok sklicevalo tudi na določbo 183. člena DZ, kar pa na pravilnost sprejete odločitve ni imelo vpliva, saj je, kot je navedlo tudi sodišče prve stopnje, enako kot na podlagi drugega odstavka 123. člena ZZZDR tudi na podlagi citirane določbe DZ za presojo upnikove pravice do preživljanja bistveno vprašanje, ali je bil po upnikovi polnoletnosti izpolnjen pogoj rednega šolanja. 3 Navedeno sicer ne drži in gre verjetno za pomoto dolžnika, saj že iz samih ugovornih navedb dolžnika izhaja, da se je upnik v drugi letnik višješolskega izobraževanja (2017/2018) vpisal po dveh in ne po treh predhodnih letih po koncu srednješolskega izobraževanja, in sicer po neuspešnem prvem letniku univerzitetnega izobraževanja (2015/2016) in po prvem letniku višješolskega izobraževanja (2016/2017). 4 VSL sklep II Ip 3671/2017 z dne 31. 1. 2018. 5 VSRS sklep II Ips 371/2000 z dne 13. 12. 2000. 6 Prim. VSL sklep III Ip 1479/2015 z dne 22. 4. 2015. 7 Prvi odstavek 52. člena Zakona o višjem strokovnem izobraževanju (ZVSI) glede napredovanja v letnik določa, da študent napreduje v drugi letnik, če je ob koncu študijskega leta opravil vse obveznosti, določene s študijskih programom, pri čemer so pri izrednih študentih študijske obveznosti lahko tudi drugače organizirane; v skladu s prvim odstavkom 55. člena ZVSI pa šola izrednim študentom prilagodi organizacijo in obseg izobraževanja, in sicer tako, da omogoči študentu doseganje kreditov, opredeljenih s študijskim programom. 8 V zadevi I 220/2017 je upnik preživnine za obdobje od oktobra 2017 do vključno septembra 2018 (delno) izterjeval kot bodoče terjatve, na podlagi določb 106. člena ZIZ. 9 Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni I 220/2017 z dne 26. 2. 2018 v zvezi s sklepom o ugovoru zoper sklep o izvršbi I 220/2017 z dne 20. 8. 2018 in sklepom Višjega sodišča v Mariboru I Ip 795/2018 z dne 28. 2. 2019. 10 VSL sklep IV Cp 3095/2006 z dne 28. 6. 2006; VSL sklep I Ip 3476/2009 z dne 2. 6. 2010; VSL sklep I Ip 2383/2013 z dne 31. 7. 2013; VSM sklep I Ip 689/2023 z dne 13. 3. 2024; Up-206/02 z dne 3. 6. 2003; prim. tudi VSM sklep I Ip 1070/2016 z dne 18. 1. 2017. 11 V skladu z drugim odstavkom 319. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ mora sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena. To velja tudi za sodišče druge stopnje. 12 Prim. VSM Sklep I Ip 486/2018 z dne 4. 9. 2018.