Jedro

Pristojnost se presodi na podlagi navedb v izvršilnem predlogu in na podlagi splošno znanih dejstev. Med slednje ni mogoče uvrstiti podatkov o stalnem prebivališču strank. Podatek iz centralnega registra prebivalstva o dolžnikovem stalnem bivališču, ki ga je pribavilo sodišče samo, zato v sporu o pristojnosti ne more biti odločilen.

Izrek

V tej izvršilni zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Piranu.

Obrazložitev

Upnica je 21.12.2007 pri Okrajnem sodišču v Novem mestu vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, vendar se je sodišče s sklepom z dne 23.1.2008 izreklo za krajevno nepristojno in po pravnomočnosti tega sklepa zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Piranu kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. Svojo odločitev je utemeljilo z določbo prvega odstavka 100. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ; Ur. l. RS št. 51/98 in naslednji), po kateri je za odločitev o predlogu za izvršbo na denarno terjatev krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče. Okrajno sodišče v Piranu svoje pristojnosti ne sprejema, zato z dopisom z dne 20.3.2008 vrhovnemu sodišču predlaga, da odloči o sporu o pristojnosti. Svoje drugačno stališče utemeljuje s trditvijo, da je po podatkih centralnega registra prebivalstva dolžnikovo stalno prebivališče v Šmarjeških Toplicah, torej na območju Okrajnega sodišča v Novem mestu.

Vrhovno sodišče ugotavlja, da je v tej izvršilni zadevi pristojno Okrajno sodišče v Piranu.

Upnica je v izvršilnem predlogu med več sredstvi izvršbe kot prvo sredstvo navedla rubež dolžnikovih denarnih sredstev na kateremkoli računu ali hranilni knjižici, zaradi česar je za pristojnost odločilno dolžnikovo stalno prebivališče (drugi odstavek 35. člena ZIZ in prvi odstavek 100. člena ZIZ). Na podlagi drugega odstavka 17. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS št. 73/2007 – UPB3) v zvezi s 15. členom ZIZ pa tudi za izvršilni postopek velja pravilo, da se pristojnost presodi na podlagi navedb v izvršilnem predlogu in na podlagi splošno znanih dejstev. Med slednje ni mogoče uvrstiti podatkov o stalnem prebivališču strank. Sodiščem so ti podatki potrebni predvsem zaradi vročanja sodnih pisanj. Podatek iz centralnega registra prebivalstva o dolžnikovem stalnem bivališču, ki ga je sodišče pribavilo 26.2.2008, zato v sporu o pristojnosti ne more biti odločilen. Poleg tega navedeni podatek ne pomeni, da naj bi dolžnik dejansko imel stalno bivališče na tem naslovu in ne na naslovu iz izvršilnega predloga, pa tudi ne, da naj bi na tem naslovu prebival v času vložitve izvršilnega predloga. Če namreč med postopkom pride do spremembe okoliščin, na katere se opira pristojnost sodišča, se po izrecni določbi tretjega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ take spremembe ne upoštevajo, zaradi česar isto sodišče ostane še naprej pristojno.

Vrhovno sodišče še pripominja, da v tej zadevi glede na datum vložitve izvršilnega predloga še ne pride v poštev uporaba prvega odstavka 40.c člena ZIZ o izključni pristojnosti Okrajnega sodišča v Ljubljani za odločanje o predlogih za izvršbo na podlagi verodostojne listine.

Vrhovno sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo kot v izreku tega sklepa.