Jedro

Vrhovno sodišče vztraja pri načelnem stališču, da videz nepristranskosti sojenja ni okrnjen zgolj zaradi obstoja sorodstvene povezave v tretjem kolenu stranske vrste med stranko in enim od sodnikov sodišča, ki ni sodeči sodnik. Prav tako po ustaljeni sodni praksi videza nepristranskosti sojenja sami po sebi ne krnijo kolegialni odnosi ali profesionalno sodelovanje med sodniki določenega sodišča. Odločilen razlikovalni element v predmetni zadevi pa predstavlja na novo izpostavljena okoliščina, da obtoženi v svojem lokalnem okolju in tudi širše predstavlja znano osebo iz gospodarskega življenja.

Ob ponovni presoji tako Vrhovno sodišče zaključuje, da vse v predlogu izpostavljene okoliščine kot celota, še zlasti pa odmevnost predmetne zadeve v regionalnem okolju, v konkretnem primeru predstavljajo tehtne razloge za prenos pristojnosti v smislu okoliščin, ki bi v očeh javnosti lahko vzbudile dvom v nepristranskost sojenja.

Izrek

Za postopek se določi Višje sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

A. 1. Pred Višjim sodiščem v Kopru je Specializirano državno tožilstvo RS vložilo pritožbo zoper sodbo X K 37124/2017, s katero je Okrožno sodišče v Kopru obtožene A. A. in druge oprostilo obtožbe zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po drugem v zvezi s prvim odstavkom 240. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Predsednik senata je na podlagi 35. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) predlagal prenos krajevne pristojnosti z Višjega sodišča v Kopru na drugo stvarno pristojno višje sodišče. 2. V predmetni zadevi je predsednik Višjega sodišča v Kopru že dne 1. 2. 2023 podal predlog za prenos pristojnosti, in sicer iz enakih vzgibov. Navajal je, da je obtoženi A. A. bratranec višje sodnice B. B., zaposlene na Višjem sodišču v Kopru. Z navedeno sodnico so sodniki oddelka za kazensko sodstvo in prekrške tamkajšnjega sodišča v prijateljskih odnosih, družijo se na ekskurzijah, kosilih in ob delu v senatih ter se pogovarjajo tudi o zasebnih temah, med drugim tudi o sodničinem bratrancu, s katerim si je sodnica blizu. Zaradi navedenega so po mnenju predsednika senata obstajale okoliščine, ki naj bi krnile videz nepristranskosti Višjega sodišča v Kopru. Vrhovno sodišče je predlog zavrnilo, pri čemer je pojasnilo, da glede na oddaljenost sorodstvene povezave ter upoštevajoč dejstvo, da je dotična sodnica razporejena na gospodarski, in ne kazenski oddelek dotičnega sodišča, navedena povezava, za razliko od povezav med najbližjimi sorodniki – zakonci, starši in otroci, brati in sestrami –, ne predstavlja tehtnega razloga za prenos pristojnosti v smislu okoliščine, ki bi v očeh javnosti lahko vzbudila dvom v nepristranskost sojenja.

3. Predsednik Višjega sodišča v Kopru ponovno podaja predlog za prenos pristojnosti in v njem pojasnjuje, da iz predloga za izločitev, ki ga je po 6. točki prvega odstavka 39. člena ZKP podala sodnica poročevalka v predmetni zadevi, izhajajo dodatne okoliščine, za katere se ob podaji prvotnega predloga ni vedelo. Navaja, da je obtoženi A. A. znana oseba iz gospodarskega življenja in je predmetni postopek zanimiv za javnost, zlasti v lokalnem okolju, zato navedena sorodstvena povezava javnosti gotovo ne bo ostala prikrita, pri čemer naj bi bil dvom v nepristranskost sodišča že izražen z govoricami v Idriji, kjer prebivata tako obtoženec kot sodnica B. B. Ponovno izpostavlja tudi, da je dotično sodišče majhno, s petnajst sodniki, pri čemer dodatno pojasnjuje, da sodnica B. B., ki je sicer razporejena na gospodarski dodelek, sodi tudi kot sodnica poročevalka v prekrškovnih zadevah in torej z njo sodniki kazenskega oddelka sodelujejo na sejah. Z dotično sodnico sodniki kazenskega oddelka razpravljajo tudi o zadevah s področja gospodarke kriminalitete, pri čemer sicer sodnica B. B. zanika, da bi z drugimi sodniki govorila ravno o predmetni zadevi. Zaradi navedenega so po mnenju predsednika senata podane okoliščine, ki naj bi krnile videz nepristranskosti Višjega sodišča v Kopru.

B.

4. Po prvem odstavku 35. člena ZKP lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Institut prenosa krajevne pristojnosti zaradi lažje izvedbe postopka oziroma drugih tehtnih razlogov predstavlja izjemo od splošnih pravil, po katerih se določa krajevna pristojnost sodišč, in jo je kot takšno treba razlagati restriktivno. Kateri so ti tehtni razlogi, zakon ne določa, v sodni praksi pa se je izoblikovalo stališče, da je tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti podan tudi takrat, kadar obstojijo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave RS oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah.1 Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja, ki se kaže v zaupanju, ki ga morajo sodišča v demokratični družbi vzbujati v javnosti in pri strankah. Za zagotavljanje objektivnega videza je zato poleg zagotavljanja garancij v postopku pomembno tudi odstranjevanje okoliščin, ki lahko prizadenejo videz nepristranskosti sodnega odločanja v očeh javnosti in strank oziroma povzročijo dvom o njem.2 V primeru prenosa krajevne pristojnosti iz razloga, ker ni zagotovljen videz nepristranskega sojenja, se presoja tehtnosti dejanskih okoliščin opravi v vsakem konkretnem primeru posebej, pri čemer se morajo te okoliščine, ki utemeljujejo predlog za prenos, nanašati na sodišče kot celoto in ne zgolj na nekatere sodnike tega sodišča. Dejanske okoliščine morajo biti takšne narave, da sodišče, ki bi bilo po splošnih pravilih pristojno za sojenje, v očeh javnosti kot celoto postavljajo pod objektiven dvom glede nepristranskosti sojenja in tako prevladajo nad primarnimi naveznimi okoliščinami za določitev krajevne pristojnosti.3 Vrhovno sodišče je že presodilo, da takšno okoliščino, ki povzroči dvom v nepristranskost sodišča v očeh javnosti, lahko predstavljajo tudi ožje sorodstvene povezave, denimo če je obdolženec soprog sodnice ali brat zaposlene pri sicer pristojnem sodišču.4

5. Po presoji Vrhovnega sodišča dodatno navedene okoliščine, ki izhajajo iz ponovnega predloga, utemeljujejo obstoj tehtnih razlogov, ki narekujejo prenos krajevne pristojnosti. Vrhovno sodišče vztraja pri načelnem stališču iz sklepa I Kr 37124/2017-383 z dne 16. 2. 2023, da videz nepristranskosti sojenja ni okrnjen zgolj zaradi obstoja sorodstvene povezave v tretjem kolenu stranske vrste med stranko in enim od sodnikov sodišča, ki ni sodeči sodnik. Prav tako po ustaljeni sodni praksi videza nepristranskosti sojenja sami po sebi ne krnijo kolegialni odnosi ali profesionalno sodelovanje med sodniki določenega sodišča.5 Odločilen razlikovalni element v predmetni zadevi pa predstavlja na novo izpostavljena okoliščina, da obtoženi A. A. v svojem lokalnem okolju in tudi širše predstavlja znano osebo iz gospodarskega življenja. Kot izhaja iz podatkov spisa, je bil navedeni obtoženec pred sodiščem prve stopnje oproščen obtožbe, da naj bi storil kaznivo dejanje na škodo družbe A. d.o.o., ki ima sedež v Idriji in je v tem lokalnem okolju pomemben delodajalec. Glede na javno dostopne podatke ima namreč omenjena družba več kot 200 zaposlenih, ki so po lastnih navedbah družbe na njeni spletni strani večinoma prebivalci iz Primorsko–notranjske regije. V predmetni zadevi je torej obravnavano kaznivo dejanje na škodo enega prominentnih delodajalcev v relevantnem regionalnem okolju, kar ima za posledico veliko zanimanje lokalne javnosti za kazenski postopek. Iz predloga izhaja, da je Idrija majhen kraj, na novo je navedeno, da tam prebivata tako obtoženi A. A. kot sodnica B. B., ter da se že pojavljajo govorice in dvomi v nepristranskost Višjega sodišča v Kopru. V luči odmevnosti zadeve v lokalnem okolju pridobi na teži tudi argument sodelovanja sodnice B. B. v senatih prekrškovno-kazenskega oddelka oziroma njen odnos s sodniki tega oddelka. Ob ponovni presoji tako Vrhovno sodišče zaključuje, da vse v predlogu izpostavljene okoliščine kot celota, še zlasti pa odmevnost predmetne zadeve v regionalnem okolju, v konkretnem primeru predstavljajo tehtne razloge za prenos pristojnosti v smislu okoliščin, ki bi v očeh javnosti lahko vzbudile dvom v nepristranskost sojenja.

C.

6. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče, kot skupno neposredno višje sodišče, sledilo predlagatelju in sklenilo, da se za postopek določi Višje sodišče v Ljubljani.

1 Odločbi Ustavnega sodišča RS U-I-149/99 z dne 3. 4. 2003 in Up-799/13-19 z dne 22. 1. 2015. 2 Sklepa VSRS I Kr 39962/2011 z dne 23. 3. 2016 in I Kr 34/2017 z dne 7. 9. 2017. 3 Tako že sklepi Vrhovnega sodišča I Kr 7084/2018 z dne 14. 6. 2018, I Kr 55384/2011 z dne 17. 11. 2016, I Kr 53384/2014 z dne 3. 10. 2019 in I Kr 3140/2017 z dne 30. 1. 2020. 4 Sklepa VSRS I Kr 34/2017 z dne 7. 9. 2017, I Kr 8712/2016 z dne 3. 6. 2021. 5 Sklepi VSRS I Kr 51721/2013 z dne 4. 3. 2021, I Kr 32/2006 z dne 4. 7. 2006, I Kr 38/2006 z dne 4. 7. 2006, I Kr 8/2007 z dne 3. 11. 2007, I Kr 36466/2016 z dne 15. 12. 2016, I Kr 39962/2011 z dne 17. 12. 2015, I Kr 3140/2017 z dne 27. 3. 2019, I Kr 51721/2013 z dne 4. 3. 2021, I Kr 51721/2013 z dne 4. 3. 2021, idr.