Jedro

Presoja oblike vrnitve zaplenjenega premoženja in zavezancev za vrnitev (145. člen ZIKS) je odvisna od vprašanja, kaj je bilo predmet zaplembe na podlagi kazenske obsodilne sodbe. Šele, če vrnitev zaplenjenega premoženja ali njegovih posameznih delov stvarno ali pravno ni več mogoča (tretji odstavek 145. člena ZIKS), se prisodi odškodnina v obliki delnic, s katerimi razpolaga RS (četrti odstavek 145.b člena ZIKS).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nasprotni udeleženki naložilo, da pokojnemu M. B. oziroma njegovim dedičem vrne zaplenjeno premoženje 20.000 delnic delniške družbe „G.“ v obliki odškodnine v višini 77.000 USD v protivrednosti EUR, v obveznicah Republike Slovenije, izdanih na podlagi Zakona o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja in Uredbe o izdaji obveznic za plačilo odškodnine zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja, z obrestmi od 10. 2. 2011 do izdaje obveznic, v višini vlog na vpogled pri treh največjih bankah po deležu varčevalcev v Republiki Sloveniji, od dneva izdaje obveznic, do izročitve pa z obrestmi, kot jih določa Uredba na podlagi ZIOOZP. Hkrati je odločilo, da bo o stroških odločilo s posebnim sklepom.

2. Zoper sklep se pritožujeta predlagatelja iz vseh pritožbenih razlogov in predlagata, da pritožbeno sodišče njuni pritožbi ugodi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V predmetnem nepravdnem postopku uveljavljata vrnitev premoženja, ki je bilo zaplenjeno njunemu dedku oziroma pradedku M. B. Glede premoženja tovarne „G. d. d. na ...“ (v nadaljevanju Ž.), je povsem določen njun zahtevek, da uveljavljata, da se jima vrne nepremičnine oziroma njihova vrednost, ki jih je imela tovarna ob zaplembi. Kazenska sodba, s katero je bil M. B. obsojen, je bila s sodbo Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu razveljavljena. Iz krivdoreka te sodbe je razvidno, da je bil obsojen zaradi tega, ker je 8. 10. 1945 v Prevaljah, pred Okrajnim ljudskim sodiščem, na podlagi 20.000 delnic Ž., dosegel, da mu je bilo podjetje vrnjeno v last in posest, kot izkazanemu edinemu lastniku vseh delnic družbe in je podjetje na podlagi tega sklepa tudi dejansko prevzel. Poleg izrečene kazni mu je bilo s to sodbo tudi zaplenjeno vse njegovo premoženje, torej tudi tovarna, ki jo je imel na podlagi prej navedenega sklepa sodišča v lasti in posesti. Tega dejstva ne more spremeniti okoliščina, da je Okrajno sodišče v Ljubljani s sklepom Zp 1286/46 z dne 12. 9. 1946 M. B. zaplenilo 20.000 delnic Ž. Dejansko stanje v izpodbijanem sklepu je zmotno in nepopolno ugotovljeno. Podana je tudi bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker razlogi o odločilnih dejstvih nasprotujejo listinam v spisu. Zmotno je uporabljeno tudi materialno pravo, saj s kazensko sodbo niso bile zaplenjene le delnice, ampak tovarna. Predlagatelja upravičeno zahtevata v naravi vrnitev nepremičnin, ki jih je imela Ž. v lasti ob zaplembi oziroma njihovo vrednost. Iz zemljiškoknjižnih podatkov zanje je razvidno, da nobena nepremičnina ni bila obremenjena. Premoženje družbe je obsegalo najmanj vrednost teh nepremičnin. Predlagatelja sta pred vložitvijo predloga poskušala pridobiti podatke o ostalem premoženju Ž., vendar brezuspešno. Strinjata se sicer z vrnitvijo vrednosti delnic, vendar le v primeru, če ne bosta uspela s primarnim zahtevkom, s katerim zahtevata vrnitev nepremičnin Ž. Najprej je zato treba odločiti o zadevi N 335/2015, in šele nato o vrnitvi premoženja v obliki delnic.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V predmetnem postopku predlagatelja, kot ponavljata v pritožbi, zahtevata, da se jima vrne premoženje, ki je bilo zaplenjeno njunemu pravnemu predniku M. B. Gre za Ž., ki je bila M. B. izročena s sklepom Okrajnega ljudskega sodišča v Prevaljah Sp 18/45 z dne 10. 10. 1945, kot edinemu imetniku 20.000 delnic tega podjetja in Š. z. o. z., ki je bila v lasti M. B. do ½. Predlagata, da se na podlagi 145. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS) zaplenjeno premoženje vrne v obliki plačila vrednosti nepremičnin, ki so bile v lasti navedenih družb, ker je večina teh nepremičnin v zasebni lasti. Kazenska sodba Vrhovnega sodišča LRS Kv 7/46 z dne 6. 11. 1946, s katero je bil M. B. obsojen na kazen odvzema prostosti s prisilnim delom za dobo dveh let, na izgubo vseh političnih pravic za dobo enega leta in popolno zaplembo premoženja, je bila s sodbo Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu IV Ks 86094/2010 z dne 17. 11. 2010 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru II Kp 86094/2010 z dne 10. 2. 2011 razveljavljena in obsojeni M. B. oproščen obtožbe.

6. Sodišče prve stopnje je s sklepom 15. 6. 2015 odločilo, da je treba posamezne zahtevke obravnavati ločeno in o vsakem izdati posebno odločbo in sicer, da se posebej obravnava predlog predlagateljev(1) zoper nasprotno udeleženko Republiko Slovenijo zaradi vrnitve zaplenjenega premoženja na podlagi odločbe Okrajnega sodišča v Ljubljani Zp 1286/46 z dne 12. 9. 1946 (N 60/2014), predlog predlagateljev zoper nasprotni udeleženki Republiko Slovenijo in Občino Muta zaradi vrnitve nepremičnin vpisanih v vložno št. 1 k. o. X in 44 k. o. ... (N 335/2015) in predlog predlagateljev zoper nasprotni udeleženki Republiko Slovenijo in Občino Zreče zaradi vrnitve nepremičnin vpisanih v vložno št. 231, 251 in 214 k. o. ... (N 336/2015).

7. Z izpodbijanim sklepom, ki je predmet pritožbenega preizkusa, je bila predlagateljem za zaplenjeno premoženje, to je 20.000 delnic Ž., priznana odškodnina v obliki obveznic RS.

8. Sklep zavzame stališče, da je podan pravni temelj za vrnitev premoženja (20.000 delnic Ž.) zaplenjenih M. B., o zahtevku za vrnitev nepremičnin v lasti Ž. (k. o. ... in ...) pa bo, v skladu s sklepom 15. 6. 2015(2), odločeno posebej.

9. Aktivna legitimacija predlagateljev za uveljavljanje zahtevka za vrnitev zaplenjenega premoženja, do katerega je upravičen njun pravni prednik, v pritožbi ni več sporna. Sporna pa je odločitev o vrnitvi zaplenjenega premoženja v obliki odškodnine za zaplenjene delnice. Po pritožbenem stališču s sedaj razveljavljeno kazensko obsodilno sodbo niso bile zaplenjene le delnice, temveč tovarna (Ž.), ki je imela ob zaplembi v lasti nepremičnine, katerih vrnitev oziroma vrednost, če vrnitev v naravi ni mogoča, zahtevata.

10. Zavzeto stališče sklepa temelji na naslednjih ugotovitvah: - da je bil M. B. s sodbo Vrhovnega sodišča LRS Kv 7/46 z dne 6. 11. 1946 spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja prevare po splošnem kazenskem pravu in gospodarske sabotaže po 15. točki drugega odstavka 5. člena Zakona o zatiranju trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže in obsojen med drugim na popolno zaplembo premoženja, - da je kazen zaplembe premoženja izvršilo Okrajno sodišče v Ljubljani Zp 1286/46 z dne 12. 9. 1946, ko je zaplenilo 20.000 delnic Ž. v nominalni vrednosti 700.000 Din, kar je bilo preneseno v last FLRJ, - da je bila s sodbo Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu IV Ks 86094/2010 z dne 17. 11. 2010 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru II Kp 86094/2010 z dne 10. 2. 2011 razveljavljena prej navedena sodba Vrhovnega sodišča LRS in je bil obsojeni M. B. oproščen obtožbe.

11. Za odločitev o tem, ali je predlog za vrnitev po vojni podržavljenega premoženja utemeljen po določbah ZIKS, je pomembno, na kateri pravni podlagi je bilo premoženje podržavljeno(3). Po določbi 145. člena ZIKS se, če je kazen zaplembe premoženja razveljavljena, zaplenjeno premoženje vrne obsojencu oziroma njegovim dedičem. Presoja utemeljenosti zahtevka je zato odvisna od vprašanja, katero premoženje pravnega prednika predlagateljev je bilo zaplenjeno na podlagi sodbe Vrhovnega sodišča LRS Kv 7/46 z dne 6. 11. 1946. O tem vprašanju se sklep zaradi materialnopravnega zmotnega izhodišča o ločenem obravnavanju posameznih zahtevkov, ne izreče. Posledično je zato ostalo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.

12. Predmet zaplembnega zapisnika Okrajnega sodišča v Ljubljani Zp 1286/46 z dne 12. 9. 1996 je bilo res 20.000 delnic delniške družbe „G.“, kar pa ne pomeni, da drugo premoženje, za katerega pritožba trdi, da je bilo odvzeto njunemu pravnemu predniku, ni bilo predmet zaplembe. Iz izreka kazenske sodbe (in obrazložitve) je razvidno, da je bilo pravnemu predniku zaplenjeno vse premoženje, in da je bil M. B. obsojen zato, ker je pred Okrajnim ljudskim sodiščem v Prevaljah predlagal, da mu kot edinemu lastniku, imetniku vseh 20.000 delnic, izroči navedeno podjetje, ki mu ga je sodišče izročilo s sklepom Sp 18/45 z dne 10. 10. 1945. Ni torej nemogoče, kot trdita predlagatelja, da je bilo zaplenjena (tudi) Ž., v kolikor ni do njenega prehoda v last Federativne ljudske Republike Jugoslavije prišlo že na podlagi odlokov predsedstva AVNOJA z dne 21. 11. 1944, kot navaja Občina Muta v odgovoru na predlog (pred izdajo sklepa z dne 15. 6. 2015 o ločenem obravnavanju posameznih zahtevkov).

13. Pritrditi je pritožbi, da je tovrstno odločanje, kot ga je izbralo sodišče prve stopnje, materialnopravno zmotno. Vrnitev premoženja zaplenjenega s kazensko sodbo je treba obravnavati enovito in ne ločeno po posameznih zahtevkih, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Če se je (po pritožbenem stališču nepravilno) odločilo za ločeno obravnavanje posameznih zahtevkov, bi moralo, kot pravilno izpostavlja pritožba, najprej odločati o zahtevku za vrnitev nepremičnin (v naravi oziroma njihovi vrednosti), ki jih je (po navedbah predlagatelja) imela v lasti Ž. ob zaplembi. Šele, če bi se izkazalo, da na navedeni podlagi predlog ni utemeljen, bi lahko odločalo o odškodnini v obliki obveznic RS. Sicer pa predlagatelja tovrstnega predloga niti nista podala, nasprotno, s predlogom nasprotne udeleženke Republike Slovenije(4), se nista strinjala(5). Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sledilo predlogu nasprotne udeleženke, ne da bi se izreklo o stališču predlagateljev. Slednje predstavlja smiselno očitano bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je glede na njeno naravo ne more odpraviti pritožbeno sodišče samo.

14. Presoja oblike vrnitve zaplenjenega premoženja in zavezancev za vrnitev (145. člen ZIKS) je odvisna od vprašanja, kaj je bilo predmet zaplembe na podlagi kazenske obsodilne sodbe. Šele, če vrnitev zaplenjenega premoženja ali njegovih posameznih delov stvarno ali pravno ni več mogoča (tretji odstavek 145. člena ZIKS), se prisodi odškodnina v obliki delnic, s katerimi razpolaga RS (četrti odstavek 145.b člena ZIKS).

15. Izpodbijani sklep (zaradi razdružitve odločanja o vrnitvi zaplenjenega premoženja v več posameznih zahtevkov) nima razlogov niti o tem, kaj je bilo predmet zaplembe na podlagi kazenske obsodilne sodbe niti o tem, zakaj vrnitev premoženja v naravi ni mogoča, kar bi omogočalo priznanje odškodnine v obveznicah RS.

16. Po navedenem je zato pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo, in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Pritožbeno sodišče o zadevi ne more odločiti samo, ker je ostal neraziskan obsežen sklop odločilnih dejstev (355. člen ZPP), podana pa je tudi absolutna bistvena kršitev določb postopka, ki je pritožbeno sodišče zaradi njene narave ne more odpraviti samo (prvi odstavek 154. člena ZPP).

17. Posebni napotki sodišču prve stopnje, glede na obrazloženo niso potrebni. Sodišče prve stopnje naj enovito obravnava premoženje, ki je bilo predmet zaplembe. Ugotoviti (in obrazložiti) mora, kaj je bilo predmet zaplembe po kazenski obsodilni sodbi in nato odločiti o obliki vračanja na njeni podlagi odvzetega premoženja. Ob tem mora biti pozorno, kot je bilo že izpostavljeno, da je pomembno, na kakšni pravni podlagi je bilo premoženje podržavljeno.

18. O pritožbenih stroških bo določalo sodišče prve stopnje s končno odločbo (3. točka 365. člena ZPP).

Op. št. (1): Predlagatelja sta v predlogu vrnitev nepremičnin zahtevala od Republike Slovenije, kasneje, z razširitvijo predloga 9. 9. 2014, pa sta predlog razširila na Občini Muta in Zreče, za nepremičnine, ki so v njuni lasti.

Op. št. (2): Gre za sklep o ločenem obravnavanju posameznih zahtevkov.

Op. št. (3): Tako sklep VS RS II Ips 320/2014 z dne 12. 3. 2015 Op. št. (4): V odgovoru na predlog je slednja predlagala, da se višina podržavljenega premoženja ugotavlja na podlagi števila podržavljenih delnic podjetja in vrednosti posamezne delnice.

Op. št. (5): Na naroku 13. 6. 2014 sta izpostavila, kar ponavljata v pritožbi, da je zaplenjeno premoženje predstavljalo celotno podjetje v M. (in polovica podjetja Štajerska železarna industrija v Zrečah).