Jedro

Ob ugotovitvah o neprimernih bivanjskih razmerah, neustrezni oskrbi, negi in hranjenju, o nasilnem fizičnem ravnanju z deklico, o neizkušenosti ter nepoučenosti obeh staršev glede skrbi za deklico, varovanja deklice in njenih potreb, ter o posledicah ravnanja obeh staršev na dekličino telesno in duševno zdravje ter razvoj, se materialnopravni zaključek o verjetnosti ogroženosti deklice zaradi opustitev in storitev nasprotnih udeležencev izkaže za pravilnega.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim delom uvodoma navedenega sklepa je sodišče prve stopnje pod I. točko izreka deloma ugodilo predlogu Centra za socialno delo ..., Enota ... (v nadaljevanju predlagatelja) in tudi po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo. S to je odločilo, da se mladoletna deklica odvzame staršema ter namesti k starima staršema. Nadalje je določilo stike med deklico in staršema ter da ti potekajo pod nadzorom. Za primer kršitve začasne odredbe je določilo denarno kazen. Odločilo je še, da ugovor zoper začasno odredbo ne zadrži izvršitve ter da ta začasna odredba velja do morebitne drugačne odločitve sodišča oziroma do pravnomočnega zaključka nepravdnega postopka, v primeru izvajanja stikov pod nadzorom pa ne več kot devet mesecev. Pod III. točko izreka je zavrnilo predlog nasprotne udeleženke (dekličine matere) za izdajo začasne odredbe, s katero bi se deklica začasno zaupala njej v varstvo in vzgojo, oče bi plačeval preživnino, med deklico in očetom pa bi se določili stiki.

2. Nasprotna udeleženka v pravočasni pritožbi uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču prve stopnje očita, da je kršilo njeno pravico do izjave, ker je njen predlog za izdajo začasne odredbe združilo z obstoječo zadevo IV N 193/2021 brez, da bi izdalo sklep o združitvi, ker nasprotna udeleženka ni prejela odgovora predlagatelja z dne 3. 5. 2021 na njen predlog za izdajo začasne odredbe, ker je odgovor udeležencev z dne 7. 5. 2021 prejela skupaj z izpodbijanim sklepom, ker ji ni bila dana možnost, da se izjavi o svojem predlogu za izdajo začasne odredbe tako, da bi bila zaslišana kot stranka in ker ta možnost ni bila dana niti nasprotnemu udeležencu (dekličinemu očetu). Pritožnica nadalje izpodbija pravilnost ugotovitev sodišča o njeni skrbi za deklico. Navaja, da je deklico ob razpadu skupnosti med njo in nasprotnim udeležencem 16. 3. 2021 morala pustiti pri nasprotnem udeležencu, ker je ni smela vzeti s seboj. Za deklico je skrbela po svojih najboljših močeh in je zato sodišče prve stopnje neutemeljeno sledilo predlagatelju glede posledic zanemarjanja otroka, ki naj bi se kazal v zaostanku v razvoju, slabi in neprimerni prehranjenosti, zastoju in motnjah v govornem razvoju ter pordeli koži z zastarano umazanijo, saj poročila o zdravstvenem stanju deklice in ugotovitve pediatrinje niso tako alarmantne. Poleg tega o ogroženosti deklice do 16. 3. 2021 ni poročala kakšna pristojna služba, temveč naj bi to izhajalo le iz listin, ki jih je enostransko predložil predlagatelj. Meni, da je za vse zmožna poskrbeti s pomočjo svojih staršev, ki pa je v času, ko je živela z nasprotnim udeležencem, nista obiskovala zgolj zato, ker je nasprotni udeleženec napadel njeno mamo. Razlog za zavrnitev ne more biti dejstvo, da njena starša že skrbita za otroka s posebnimi potrebami. Trdi, da ni primerno, da deklica ostaja v nestabilnem okolju, saj se bo nasprotnemu udeležencu ukrep prepovedi približevanja udeleženki, pri kateri deklica biva, iztekel. Namestitev k udeležencema po mnenju pritožnice ni primerna tudi zato, ker je udeleženka po tri tedne na delu v tujini, skrbi za majhnega otroka pa ne more prevzeti zgolj udeleženec, saj mora ta skrbeti še za kmetijo, avtokleparsko delavnico ter svoja dva otroka, ki sta srednješolca. Na slednja pa skrbi za deklico ni moč prelagati. Predlaga spremembo z zavrnitvijo predlagateljevega predloga za izdajo začasne odredbe ter ugoditev njenemu predlogu. Priglaša pritožbene stroške.

3. Udeleženca (stara starša) se v odgovoru na pritožbo zavzemata za njeno zavrnitev in priglašata stroške.

4. Sodišče prve stopnje je glede navedb v pritožbi pojasnilo, da je bil predlog nasprotne udeleženke za izdajo začasne odredbe, vložen na dne 19. 4. 2021, vpisan v obstoječi spis v skladu z odredbo vodje oddelka. Dodalo je še, da sta po izdaji izpodbijanega sklepa nasprotna udeleženca zopet vzpostavila partnerski odnos in spet bivata skupaj, ter da je bila nasprotnemu udeležencu prepoved približevanja deklici podaljšana do 2. 12. 2021. 5. Nasprotna udeleženka je v odgovor na pojasnilo sodišča navedla, da ni vložila nasprotnega predloga temveč samostojen predlog, ter da je na vložitev predloga za izdajo začasne odredbe opozorila sodišče na obravnavi dne 16. 4. 2021. Navedla je še, da iz poročila centra za socialno delo z dne 17. 8. 2021 izhaja, da zmoreta starša za deklico poskrbeti na primeren način in da zato ni ovire, da se deklica ne bi vrnila k njima.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče predlog nasprotne udeleženke vpisati v samostojni spis, je napačno. Sodišče prve stopnje je ta predlog pravilno vpisalo v spis IV N 193/2021, saj se predlog nasprotne udeleženke nanaša na predmetni postopek za varstvo koristi otroka (peti odstavek 204. člena Sodnega reda).

8. Pravico do izjave je res potrebno upoštevati tudi v postopkih zavarovanja z začasno odredbo. Vendar do kršitve izjave ne more priti zgolj zaradi izostanka vročitve ali nezmožnosti izjave same po sebi, kot to očitno meni pritožnica, temveč le, če se stranka ne more opredeliti do navedb oziroma dokazov, ki so bistveni za postopek.

9. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe, ki ga je vložila nasprotna udeleženka, oprlo na dejstva, ki so bila ugotovljena v kontradiktornem postopku, izvedenem potem, ko je predlog za izdajo začasne odredbe vložil predlagatelj. Nasprotna udeleženka se je do vseh navedb in dokazov, na katere je sodišče prve stopnje oprlo izdajo predmetne začasne odredbe, lahko opredelila tako v odgovoru na predlog za izdajo začasne odredbe, kot na naroku dne 16. 4. 2021. Kakšnih dejstev, glede katerih se nasprotna udeleženka ne bi mogla izjasniti, pritožba konkretno niti ne navaja. Iz podatkov v spisu pa izhaja, da se sodišče na kakšno dejstvo, ki bi bilo zatrjevano v odgovorih na predlog nasprotne udeleženke za izdajo začasne odredbe, ni oprlo. Zato ni podana uveljavljana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v postopku zavarovanja uporablja na podlagi 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju ter 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

10. S kritiko ugotovljenega dejanskega stanja glede okoliščin skrbi za deklico s strani nasprotne udeleženke, njenih staršev, nasprotnega udeleženca ter udeležencev, pritožba ne more biti uspešna, saj gre zgolj za lastno dokazno oceno, s katero pa pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ni moč izpodbiti. Dejanske okoliščine, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje ter katerih pravilnosti pritožba ni izpodbila, tudi po oceni pritožbenega sodišča terjajo ukrepanje, za kakršnega se je odločilo prvostopno sodišče – odvzem otroka staršema. Ob ugotovitvah o neprimernih bivanjskih razmerah, neustrezni oskrbi, negi in hranjenju, o nasilnem fizičnem ravnanju z deklico, o neizkušenosti ter nepoučenosti obeh staršev glede skrbi za deklico, varovanja deklice in njenih potreb, ter o posledicah ravnanja obeh staršev na dekličino telesno in duševno zdravje ter razvoj, se materialnopravni zaključek o verjetnosti ogroženosti deklice zaradi opustitev in storitev nasprotnih udeležencev izkaže za pravilnega (157. in 161. člen DZ). S kakšnim drugim ukrepom v ugotovljenih okoliščinah začasnega varstva koristi deklice ni bilo mogoče dovolj zavarovati drugače kot z odvzemom (156. člen DZ). Ob ugotovitvi prvega sodišča, da bo za deklico začasno ustrezno poskrbljeno s strani udeležencev, pri katerih deklica biva že od 16. 3. 2021 dalje, pri čemer deklica s starši nasprotne udeleženke, kjer so sicer že bivanjske razmere neustrezne, niti ni imela kontakta, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe z odvzemom otroka staršema in namestitvijo k starima staršema, saj je bilo le s takšno začasno odredbo mogoče doseči začasno varstvo koristi otroka (162. člen DZ).

11. Kljub temu, da pritožba odločitve o stikih obrazloženo ne izpodbija, velja glede te odločitve pojasniti zgolj, da je bil po izdaji izpodbijanega sklepa in pred predložitvijo predmetne pritožbe sodišču druge stopnje z začasnima sodnima poravnavama med udeleženci postopka dogovorjen drugačen režim stikov.

12. Okoliščine, ki so nastopile po izdaji izpodbijanega sklepa, na pravilnost le-tega nimajo vpliva. Velja pa izpostaviti, da se v nadaljnjem postopku lahko za relevantno izkaže presoja, ali so pravice in koristi deklice v postopku dovolj zanesljivo in pravilno varovane brez skrbnika (267. in 268. člen DZ). Glede na to, da sta oba starša osebi s posebnimi potrebami, pa bo potrebno upoštevati tudi standarde glede ranljivih oseb, v primeru katerih morajo biti pristojni organi še posebej pozorni in jim morajo zagotoviti večje varstvo (6. člen ZNP-1, 23. člen Konvencije o pravicah invalidov)1. 13. Razlogi, ki jih uveljavlja pritožba, tako niso podani. Ker ni podan niti kakšen od razlogov, na katere pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi pazi po uradni dolžnosti, se je pritožba izkazala za neutemeljeno. Zato jo je bilo potrebno zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (3. točka 365. člena, 366. člen, drugi odstavek 350. člena ter 353. člen ZPP).

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo, saj stroški zavarovanja, predlaganega med nepravdnim postopkom, spadajo med nepravdne stroške. O teh pa se odloči s končno odločbo.

1 Primerjaj sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice S.S. proti Sloveniji z dne 30. 10. 2018.