Jedro

Z javnim razpisom za direktorja toženke se je zahtevalo, da ima kandidat, med drugim, natančno opredeljeno časovno obdobje delovnih izkušenj (pet let), pri čemer ni bilo določeno, za kakšne delovne izkušnje gre, in pa znanja s področja organizacije dela, vodenja in dela s skupinami. Za ti zahtevi so se zahtevala dokazila, pri čemer je za zgolj časovno opredeljene delovne izkušnje dovolj dokazilo o delovni dobi (drugače bi bilo, če bi se na primer zahtevale delovne izkušnje z določenega področja ali na določenih delih). Dokazilo o delovni dobi je delovna knjižica in to je tožnica predložila. Za znanja s področja organizacije dela, vodenja in dela s skupinami pa je predložila listine, ki izkazujejo pridobljena teoretična znanja. Drugih listin ni bila dolžna predložiti.

Stališče sodišča prve stopnje, da bi morala tožnica predložiti tako dokazila o teoretičnem kot praktičnem znanju s področja organizacije dela, vodenja in dela s skupinami, nima podlage v razpisnih zahtevah. Znanje z določenega področja je lahko le teoretično znanje. Če bi se zahtevalo praktično znanje, bi moralo biti to v javnem razpisu jasno navedeno (v okviru delovnih izkušenj z določenega področja ali na določenih delih). Ker ni bilo, tožničina prijava ni nepopolna, ker takšnih praktičnih znanj ni izkazovala. Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da toženka ni zagrešila postopkovnih kršitev s tem, ko je sprejela sklep in tožničino prijavo označila za nepopolno.

Označitev določene prijave kandidata na prosto delovno mesto za nepopolno je že sama po sebi kršitev, ki bi lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata, saj je izbira kandidata bistveno drugačna, če se določena prijava upošteva ali pa ne. Iz tega razloga je kršitev, ki jo je storila toženka, povzročila nezakonitost sklepa o izbiri kandidatke. Tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepa in da se toženki naloži ponovitev postopka izbire direktorja je utemeljen.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, izpodbijana sodba se delno spremeni v prvem in drugem odstavku I. točke izreka in v II. točki izreka, tako da se v tem delu glasi: "Sklep 5. redne seje Sveta zavoda toženke z dne 26. 2. 2018, da se v postopku imenovanja direktorja javnega zavoda toženke izbere kandidatka A.A., se kot nezakonit razveljavi.

Tožena stranka je dolžna ponoviti postopek izbire kandidata za delovno mesto direktorja/direktorice v skladu z določbami Zakona o zavodih, Zakona o socialnem varstvu in Statutom tožene stranke.

Stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka pred sodiščem prve stopnje."

II. V ostalem se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni del izpodbijane sodbe (odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka za plačilo odškodnine zaradi diskriminacije v višini 2.000,00 EUR v tretjem odstavku I. točke izreka).

III. Stranki krijeta vsaka svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se kot nezakonit razveljavi sklep 5. redne seje Sveta zavoda toženke z dne 26. 2. 2018, s katerim je bila v postopku imenovanja direktorja zavoda izbrana A.A., da se toženki naloži ponovitev postopka izbire direktorja in plačilo odškodnine v višini 2.000,00 EUR (točka I izreka). Odločilo je, da je dolžna tožnica toženki plačati pravdne stroške v višini 1.283,34 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila (točka II izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da javni razpis za delovno mesto direktorja toženke ni zahteval, da kandidat predložil dokazila o delovnih izkušnjah, ampak le dokazila, da ima znanja s področja organizacije, vodenja in dela s skupinami. Takšna dokazila je tožnica predložila, in sicer diplomo o pridobljeni magistrski izobrazbi smer management, organizacija in človeški viri, potrdila o posameznih izpitih in potrdila, da se je udeležila seminarjev s tega področja. Kakšna druga dokazila o znanju naj bi še predložila, ni jasno. Presoja sodišča prve stopnje, da bi morala tožnica izkazati znanja, pridobljena z delom, je zmotna. Kaj je opravljala v času, ko je bila vodja kabineta župana in prokuristka v družbi B., d. o. o., je navedla v življenjepisu; opravljala je vodstvena dela. Z delovnimi izkušnjami tožnice je bila toženka neformalno seznanjena. Prijava A.A., ki jo je toženka izbrala za direktorico, ni imela drugačnih dokazil kot prijava tožnice, pa jo je toženka štela za popolno. Niti v postopku pred sodiščem prve stopnje zaslišani priči C.C. in D.D. nista vedeli izpovedati, kakšna dokazila bi morala tožnica predložiti, da bi bila njena prijava popolna. Tožnica pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni, tako da tožbenemu zahtevku ugodi, s stroškovno posledico. Priglaša stroške pritožbe.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo prereka navedbe tožnice. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijano sodbo. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov. Po uradni dolžnosti je pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.), in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo nobene od naštetih absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, je pa zaradi zmotne materialnopravne presoje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje sprejelo delno zmotno odločitev o neutemeljenosti tožbenega zahtevka tožnice.

6. Tožnica v tem sporu uveljavlja sodno varstvo kot neizbrana kandidatka za delovno mesto direktorja javnega zavoda - toženke. V prvem odstavku 36. člena Zakona o zavodih (ZZ; Ur. l. RS, št. 12/91 in nadalj.) je določeno, da mora organ, ki je pristojen za imenovanje, v roku, določenem v razpisu, obvestiti vsakega prijavljenega kandidata o izbiri in ga poučiti, da ima pravico pregledati razpisno gradivo in v petnajstih dneh po prejemu obvestila zahtevati sodno varstvo pri pristojnem sodišču, če misli, da je bil kršen za izvedbo razpisa določen postopek in da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata ali da izbrani kandidat ne izpolnjuje v razpisu določenih pogojev.

7. Kot je pravilno na podlagi objave v Uradnem listu Republike Slovenije ugotovilo sodišče prve stopnje, se je z javnim razpisom za delovno mesto direktorja toženke zahtevalo, da ima kandidat visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo ustrezne specificirane smeri skupaj z natančno opredeljenim časovnim obdobjem delovnih izkušenj in opravljenim strokovnim izpitom po Zakonu o socialnem varstvu, poleg tega pa še znanja s področja organizacije dela, vodenja in dela s skupinami ter opravljen program za vodenje socialno varstvenega zavoda; za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki nima opravljenega programa za vodenje, mora pa ga opraviti najkasneje v enem letu od začetka opravljanja dela; kandidat mora predložiti program dela z vizijo razvoja doma; izpolnjevanje pogojev iz razpisa mora izkazati s pisnimi listinami.

8. Tožnica je, kot je nadalje pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, pravočasno oddala prijavo na razpisano prosto delovno mesto. Toženka jo je, ker je ocenila, da prijava ni popolna, pozvala na dopolnitev; tožnica je svojo prijavo dopolnila na način, da je predložila življenjepis na Europass obrazcu, kot dokazilo o delovnih izkušnjah je priložila kopijo delovne knjižice, v kateri je izkazana delovna doba, kot dokazila o znanju s področja organizacije dela, vodenja in dela s skupinami pa je ponovno priložila kopijo diplome o pridobljeni magistrski izobrazbi druge stopnje, na kateri je navedena smer študija (management, organizacija in človeški viri), predložila je potrdilo o opravljenih posameznih študijskih obveznostih, ki podrobneje izkazujejo vsebino opravljenih izpitov in pridobljena znanja s področja organizacije dela (organizacijska teorija, management, projektiranje organizacije), vodenja in dela s skupinami (komuniciranje, motiviranje in reševanja konfliktov, strateški management človeških virov, poslovna pogajanja …), ter potrdila o opravljenih strokovnih usposabljanjih, in sicer: potrdilo o usposabljanju za vodenje sestankov in sej, timsko in projektno delo, potrdilo o usposabljanju za bolj zadovoljne zaposlene, povečanje produktivnosti in izboljšanje komunikacije ter potrdilo o izobraževanju s področja analize in razvoja vodstvenega tima.

9. Toženka je tako dopolnjeno prijavo tožnice štela za nepopolno, pri čemer je bil razlog nepopolnosti v tem, da tožnica ni izkazala znanj s področja organizacije dela, vodenja in dela s skupinami. Sodišče prve stopnje je takšnemu stališču toženke pritrdilo, navedlo je, da predložena fotokopija delovne knjižice potrjuje zgolj čas trajanja zaposlitve pri določenem delodajalcu, ne izkazuje pa delovnega mesta, na katerem je tožnica delo opravljala, zlasti ne dodeljenih delovnih nalog in s tem pridobljenega znanja s področja organizacije dela, vodenja in dela s skupinami; enako velja za priložena potrdila o izobrazbi in udeležbi na izobraževanjih ter delavnicah, ki sicer dokazujejo pridobljeno teoretično znanje, ne pa tudi uporabnega znanja s področja organizacije dela, vodenja in dela s skupinami. Na tej podlagi je presodilo, da je toženka tožničino prijavo utemeljeno štela za nepopolno in s tem niso bile podane postopkovne kršitve, ki bi bistveno vplivale na odločitev o izbiri kandidata.

10. Takšna presoja ni pravilna. Z javnim razpisom za direktorja toženke se je zahtevalo, da ima kandidat, med drugim, natančno opredeljeno časovno obdobje delovnih izkušenj (pet let), pri čemer ni bilo določeno, za kakšne delovne izkušnje gre, in pa znanja s področja organizacije dela, vodenja in dela s skupinami. Za ti zahtevi so se zahtevala dokazila, pri čemer je za zgolj časovno opredeljene delovne izkušnje dovolj dokazilo o delovni dobi (drugače bi bilo, če bi se na primer zahtevale delovne izkušnje z določenega področja ali na določenih delih). Dokazilo o delovni dobi je delovna knjižica in to je tožnica predložila. Za znanja s področja organizacije dela, vodenja in dela s skupinami pa je predložila listine, ki izkazujejo pridobljena teoretična znanja. Drugih listin ni bila dolžna predložiti.

11. Stališče sodišča prve stopnje, da bi morala tožnica predložiti tako dokazila o teoretičnem kot praktičnem znanju s področja organizacije dela, vodenja in dela s skupinami, nima podlage v razpisnih zahtevah. Znanje z določenega področja je lahko le teoretično znanje. Če bi se zahtevalo praktično znanje, bi moralo biti to v javnem razpisu jasno navedeno (v okviru delovnih izkušenj z določenega področja ali na določenih delih). Ker ni bilo, tožničina prijava ni nepopolna, ker takšnih praktičnih znanj ni izkazovala. Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da toženka ni zagrešila postopkovnih kršitev s tem, ko je sprejela sklep in tožničino prijavo označila za nepopolno.

12. Označitev določene prijave kandidata na prosto delovno mesto za nepopolno je že sama po sebi kršitev, ki bi lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata, saj je izbira kandidata bistveno drugačna, če se določena prijava upošteva ali pa ne. Iz tega razloga je kršitev, ki jo je storila toženka, povzročila nezakonitost sklepa o izbiri kandidatke A.A.. Tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepa in da se toženki naloži ponovitev postopka izbire direktorja je utemeljen.

13. Zaradi spremenjene odločitve o utemeljenosti tožbenega zahtevka je pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP odločilo o pravdnih stroških pred sodiščem prve stopnje. Upoštevaje drugi odstavek 154. člena ZPP je odločilo, da stranki krijeta vsaka svoje stroške, saj je tožnica v postopku delno uspela, uspela je s tožbenim zahtevkom za razveljavitev sklepa in da se toženki naloži ponovitev postopka izbire direktorja, ne pa z odškodninskim tožbenim zahtevkom.

14. Pritožbeno sodišče je pritožbi tožnice delno ugodilo in na podlagi 5. točke 358. člena ZPP izpodbijano sodbo delno spremenilo, kot je razvidno iz izreka. Ker v ostalem, glede odločitve o zavrnitvi tožbenega zahtevka za plačilo odškodnine zaradi diskriminacije v višini 2.000,00 EUR v tretjem odstavku I. točke izreka izpodbijane sodbe, niso podani razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (tožnica pritožbenih navedb v zvezi s to odločitvijo ne podaja), je pritožbeno sodišče sicer pritožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo v nespremenjenem delu.

15. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem in drugem odstavku 165. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zaradi delnega uspeha strank v pritožbenem postopku odločilo, da vsaka krije svoje pritožbene stroške (drugi odstavek 154. člena ZPP).