Jedro

Sodišče mora med postopkom po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena. Če to ugotovi, zavrže tožbo. Vendar to velja le za zadeve, o katerih je bilo odločeno s sodbo. Izrek sodbe namreč obsega odločbo, s katero je ugodeno posameznim zahtevkom, ki se tičejo glavne stvari, ali pa jih je zavrnilo. S sklepom o začasni odredbi sodišče ne sodi v glavni stvari, ne o stranskih terjatvah. Zanj pravilo ne bis in idem torej ne velja. Še zlasti ne glede na določbo člena 271 Zakona o izvršilnem postopku, po katerem lahko sodišče izda glede na okoliščine primera na upnikov predlog tudi več začasnih odredb, če je to potrebno. Zavrnjeni predlog torej ne preprečuje njegove ponovne vložitve. Gospodarske družbe po prvem odstavku člena 3 Zakona o gospodarskih družbah pridobijo lastnost pravne osebe šele s vpisom v sodni register, zato tudi po čl.77/1 ZPP drugotožena stranka še nima procesne sposobnosti. Za obveznosti pred ustanovitvijo po veljavnem pravu pravni subjekt praviloma ne odgovarja.

Izrek

Pritožbi se deloma ugodi in se napadena odločitev v prvem odstavku izreka razveljavi zaradi ponovnega odločanja na prvi stopnji.

V ostalem se pritožba kot neutemeljena zavrne in se v nerazveljavljenem delu prvostopni sklep potrdi (drugi odstavek).

Obrazložitev

Okrožno sodišče je s sklepom razveljavilo svoj sklep o začasni odredbi pod opr.štev. III Pg 2/98 z dne 23.01.1998 ter predlog proti prvotoženki zavrglo, glede drugotoženke pa ga je zavrnilo.

Citirani sklep tožeča stranka izpodbija s pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, vsebovanih v členu 353/I Zakona o pravdnem postopku, se zavzema za njegovo spremembo tako, da se izdana začasna odredba ohrani v veljavi, podrejeno pa predlaga njegovo razveljavitev zaradi ponovnega odločanja na prvi stopnji.

Pritožba je delno utemeljena.

V določbi drugega odstavka člena 333 Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) je uzakonjena negativna funkcija materialne pravnomočnosti, znana pod pravilom: ne bis in idem. Sodišče mora med postopkom po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena. Če to ugotovi, zavrže tožbo. Vendar to velja le za zadeve, o katerih je bilo odločeno s sodbo. Izrek sodbe namreč obsega odločbo, s katero je ugodeno posameznim zahtevkom, ki se tičejo glavne stvari, ali pa jih je zavrnilo. S sklepom o začasni odredbi sodišče ne sodi v glavni stvari, ne o stranskih terjatvah. Zanj pravilo ne bis in idem torej ne velja. Še zlasti ne glede na določbo člena 271 Zakona o izvršilnem postopku (v nadaljevanju: ZIP), po katerem lahko sodišče izda glede na okoliščine primera na upnikov predlog tudi več začasnih odredb, če je to potrebno. Zavrnjeni predlog torej ne preprečuje njegove ponovne vložitve.

Določba člena 288 ZPP v napadenem sklepu pri zavrženju predloga proti prvotoženki, ker je bil prejšnji predlog za začasno odredbo pravnomočno odločbo zavrnjen, je bila uporabljena nepravilno, torej relativna bistvena kršitev postopka, ki jo pritožba izrecno graja, zato je taka odločitev razveljavljena po tč.3 člena 380 ZPP v zvezi s členom 269 ZPP in v zvezi s členom 14 ZIP, zaradi meritornega odločanja o predlogu.

V preostalem delu pa pritožba ni utemeljena, kolikor vsaj posredno izpodbija odločitev v drugem odstavku prvostopnega sklepa, čeprav v tej zvezi ne vsebuje nobenih razlogov, zato je bila ta odločitev preizkušena v mejah uradnega preizkusa po drugem odstavku člena 365 ZPP. Najprej v zvezi z absolutnimi bistvenimi kršitvami določb pravdnega postopka, ki niso bile ugotovljene. Pa tudi materialno pravo (določba čl.267 ZIP) ni bilo uporabljeno zmotno, saj predlagatelj ni izkazal niti prvega pogoja, torej verjetnosti obstoja njegove terjatve proti drugotožencu (drugemu dolžniku). Prav v tej zvezi velja opozoriti, da je bila drugotožena stranka ustanovljena šele z odlokom mestne občine, ki je bil objavljen v medobčinskem uradnem vestniku štev.31/97 dne 30.12.1998 in je stopil v veljavo 01.01.998. Za obveznosti pred ustanovitvijo po veljavnem pravu pravni subjekt ne odgovarja. Razen tega je bilo po tukajšnem sodnem registru ugotovljeno, da drugotožena stranka še ni vpisana v sodnem registru, predlog za vpis pa je bil vložen 27.05.1998, vendar še ni bil izvršen do odločitve o pritožbi. Gospodarske družbe pa po prvem odstavku člena 3 Zakona o gospodarskih družbah pridobijo lastnost pravne osebe šele s vpisom v sodni register, zato tudi po čl.77/I ZPP drugotožena stranka še nima procesne sposobnosti. Pravnega nasledstva s pravnim prednikom Skladom stavbnih zemljišč mesta pa tožeča stranka tako ni izkazala.

Ker uradni preizkus torej ni pokazal nobenih pomanjkljivosti izpodbijane odločitve v drugem odstavku njegovega izreka, je zato ta odločitev potrjena po tč.2 člena 380 ZPP v zvezi s členom 14 ZIP.