Jedro

Če je škoda na tovoru vidna, mora prejemnik ugovarjati takoj ob prejemu tovora, če pa je ni bilo mogoče opaziti pa brez odlašanja, vendar najpozneje v sedmih dneh od dneva izročitve (drugi odstavek 70. člena Zakona o prevoznih pogodbah v cestnem prometu – ZPPCP-1). Pravočasni ugovor grajanja je pogoj za uveljavljanje odškodnine (tretji odstavek 70. člena ZPPCP-1).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 1 razveljavi tudi v prvem in tretjem odstavku izreka in se tožbeni zahtevek za plačilo 21.100,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31.1.2008 dalje in povrnitev izvršilnih stroškov v znesku 36,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.12.2009 dalje zavrne. Poleg tega je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo še odločilo, da je dolžna tožeča stranka v 15 dneh plačati toženi stranki tudi pravdne stroške v znesku 1.321,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku 15 dnevnega roka dalje.

Zoper to sodbo se je zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pritožila tožeča stranka po svojem pooblaščencu in predlagala pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da je šlo v konkretnem primeru za več zaporednih dobav in za večje količine blaga. Število teh dobav ni bilo vnaprej določeno. Tožena stranka M. oziroma tožeče stranke ni seznanila s številom dobav, oziroma je ni vnaprej obveščala, koliko dobav še namerava opraviti. Zato M. ni vedela, da gre pri dobavi 18.12.2007 za zadnjo dobavo. Utemeljeno je pričakovala, da bodo dobave še sledile in da bo dobavljen tudi preostali manjko. Zato datum 18.12.2007 ne gre šteti kot dneva, od katerega teče sedemdnevni prekluzivni rok. Ta rok je začel teči z izstavitvijo računa z dne 31.12.2007. Tožena stranka je podala odgovor na pritožbo tožeče stranke in predlagala pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo ni uveljavljala stroškov pritožbenega postopka.

Pritožba tožeče stranke ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v predmetni zadevi pravilno in popolno ugotovilo vsa pravno pomembna dejstva, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je tudi pravilno uporabila materialno pravo. Pri tem tudi ni zagrešilo nobene bistveno postopkovne kršitve, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo (česar obravnavana pritožba ne izpodbija), da je tožena stranka kot prevoznik izročila tožeči stranki kot prejemnici (oziroma skladiščniku M. d.o.o., ki je za tožečo stranko sprejemala sporno blago) določeno blago, in sicer je bilo v tej zvezi opravljenih več dobav v času od 16.12.2007 do 18.12.2007. Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo (česar obravnavana pritožba tudi ne izpodbija), da je bila tožena stranka prvič seznanjena z manjkom izročenega blaga šele v mesecu januarju 2008 (sporni račun je bil izdan 31.12.2007), torej po izteku sedmih dni od dneva izročitve (zadnja dobava je bila opravljena 18.12.2007). Iz tega razloga je tudi po oceni pritožbenega sodišča tožeča stranka zamudila prekluzivni rok za grajanje napak, to je manjka izročenega tovora. Če je škoda na tovoru vidna, mora prejemnik ugovarjati takoj ob prejemu tovora, če pa je ni bilo mogoče opaziti pa brez odlašanja, vendar najpozneje v sedmih dneh od dneva izročitve (drugi odstavek 70. člena Zakona o prevoznih pogodbah v cestnem prometu – v nadaljevanju ZPPCP-1). Pravočasni ugovor grajanja pa je pogoj za uveljavljanje odškodnine (tretji odstavek 70. člena ZPPCP-1).

Poleg tega je pritožbeno sodišče glede pritožbenih navedb (M. oziroma tožeča stranka ni vedela, da gre pri dobavi 18.12.2007 za zadnjo dobavo in je zato utemeljeno pričakovala, da bodo dobave še sledile in da bo dobavljen tudi sporni manjko, zato je začel teči sedemdnevni prekluzivni rok šele 31.12.2007 z izstavitvijo računa) tudi ugotavlja, da gre za prepozne (pri čemer razlogi za zamudo tudi niso opravičljive narave, upoštevaje, da se je tožena stranka na omenjeno prekluzijo sklicevala že v okviru dokaznega postopka na prvi stopnji) in zato pravno neupoštevne pritožbene novote (prvi dostavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP).

Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.