Jedro

Iz dopisa okrajnega sodišča izhaja, da je v teku postopek postavitve tožnice pod skrbništvo. Opravljena so bila tudi že določena procesna dejanja, ki jih v dopisu navaja omenjeno sodišče. Glede na dejstvo, da pred okrajnim sodiščem teče nepravdni postopek, je bilo sodišče prve stopnje zavezano k odreditvi prekinitve postopka. Da je v tem primeru sodišče dolžno izdati sklep o prekinitvi postopka izhaja tudi iz sodne prakse.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek v socialnem sporu prekinilo.

2. Zoper sklep je pritožbo vložila tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je sodnik nezakonito in brez pravne podlage prekinil predmetni sodni postopek. Pri tem je spregledal, da Okrajno sodišče v Mariboru nima nikakršne zakonske podlage niti pravice, da druga sodišča obvešča o nepravdnih sodnih postopkih, ki so po zakonu tajni. Med njimi je tudi sodni postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo. Sodni postopek pod opr. št. N 121/2019, ki ga omenja sodišča prve stopnje, nima nikakršne zveze s tožnico, ki je poslovno sposobna, za kar obstaja nešteto dokazov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev o zadevi. Pri tem tudi ni zagrešilo kršitev, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 pazi po uradni dolžnosti.

5. Pravna podlaga za izdajo sklepa o prekinitvi postopka je podana v 3. točki prvega odstavka 206. člena ZPP, kjer je določeno, da sodišče odredi prekinitev postopka, če se je začel postopek za popoln ali delni odvzem poslovne sposobnosti stranke. Gre za postopek, ki ga sodišče vodi po določbah Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1)2. Postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo je urejen v določbah od 57. do 70. člena. Materialna podlaga pa je podana v določbah od 262. člena do 266. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju: DZ)3. Pomemben je tudi 295. člen navedenega zakonika, kjer je določeno, da se kot popoln odvzem poslovne sposobnosti, določen v drugih predpisih, šteje postavitev osebe pod skrbništvo po tem zakoniku, tako da ta oseba ne more samostojno opravljati nobenih pravnih poslov. Kot delni odvzem poslovne sposobnosti, določene v drugih predpisih pa se šteje postavitev osebe pod skrbništvo po tem zakoniku, tako da ta oseba ne more opravljati samo določenih pravnih poslov oziroma, da za določene pravne posle potrebuje odobritev skrbnika.

6. Iz dopisa Okrajnega sodišča v Mariboru št. ... z dne 17. 9. 2019 (listovna št. 43 sodnega spisa) izhaja, da je v teku postopek postavitve tožnice pod skrbništvo. Opravljena so bila tudi že določena procesna dejanja, ki jih v dopisu navaja omenjeno sodišče. 7. Glede na dejstvo, da pred Okrajnim sodiščem v Mariboru teče postopek pod opr. št. N 121/2019, je bilo sodišče prve stopnje zavezano k odreditvi prekinitve postopka. Da je v tem primeru sodišče dolžno izdati sklep o prekinitvi postopka izhaja tudi iz sodne prakse4. 8. Za odločitev v zadevi niso odločilne navedbe tožnice, da niso podani razlogi, da se bi jo postavilo pod skrbništvo. Omenjeno je namreč predmet nepravdnega postopka v zvezi s postavitvijo tožnice pod skrbništvo.

9. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da sodišče ne bi smelo upoštevati obvestila drugega sodišča, da je v teku nepravdni postopek, pa pritožbeno sodišče poudarja, da mora sodišče skladno z 80. členom ZPP med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben in ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik in ali ima zakoniti zastopnik posebno dovoljenje, kadar je to potrebno in ali stranko zastopa pooblaščenec določen v tretjem odstavku 86. člena tega zakona oziroma v tretjem odstavku 87. člena tega zakona. Glede pridobitve obvestila s strani drugega sodišča, pa je že v 10. členu ZPP določeno, da državni organi, organi lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil ter druge osebe in organizacije, ki razpolagajo s podatki potrebnimi za odločitev, so dolžni, ne glede na določbe o varstvu osebnih in drugih podatkov, na zahtevo sodišča brezplačno posredovati zahtevane podatke.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 16/2019. 3 Ur. l. RS, št. 15/2017. 4 Glej sklep II Cp 1377/2019 z dne 14. 8. 2019