Jedro

Organ za brezplačno pravno pomoč je ravnal prav, ko je prošnjo tožnika za odobritev brezplačne pravne pomoči zavrnil, potem ko je ugotovil, da ne izpolnjuje finančnega pogoja, ne da bi presojal ugovore, ki za odločitev v zadevi niso pomembni.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ker je ugotovil, da za to ne izpolnjuje finančnega pogoja. Tožnik je lastnik ½ nepremičnine s parcelnima št. 1112/41 in 1112/42 k.o. ..., ki v naravi predstavlja hišo, v kateri tožnik po lastni izjavi ne živi, in kmetijsko zemljišče v izmeri 1455 m2. Iz obvestila o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin Geodetske uprave RS, katerega je tožnik predložil kot svojo oceno realne tržne vrednosti nepremičnine, katere solastnik je, izhaja, da je vrednost nepremičnine s parcelno št. 1112/41 pripisane pri vložku št. ... k.o. ... ocenjena na 67.803,00 €, vrednost nepremičnine s parcelno št. 1112/42 k.o. ... pa na 97,00 €. Iz določila 23. člena Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV, Uradni list RS, št. 54/1992 s spremembami) v zvezi s 14. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP, Uradni list RS, št. 48/2001, 50/2004, 23/2008) izhaja, da se ne glede na druge določbe tega zakona brezplačne pravne pomoči ne dodeli samski osebi oziroma družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino šestdesetih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, to je znesek 13.771,20 €. Skupna vrednost navedenih nepremičnin ob upoštevanju tožnikovega solastnega deleža znaša 33.950,00 €, iz česar sledi, da ima tožnik premoženje, ki presega 13.771,20 €, zato je organ za brezplačno pravno pomoč njegovo prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči zavrnil. Tožnik v tožbi, s katero izpodbija zgoraj navedeno odločitev, navaja, da v hiši, katere solastnik je, ne živi, ker z bivšo ženo ni bilo več mogoče živeti zaradi groženj njenih prijateljev s policijo. S sodno poravnavo sta si z bivšo ženo hišo razdelila, zato je vzel kredit in ji dal 30.000,00 €, ostalo pa ji bo dal, ko bo našel kupca. Vendar pa je bivša žena vložila predlog za izvršbo na njegovo plačo, ker ji ni izročil vsega denarja. Sedaj želi vložiti predlog za izvršbo na njeno izselitev, saj bi se morala po sodni poravnavi izseliti že pred pol leta. Tako bo tudi lahko našel kupca za hišo in ji dal še preostanek denarja. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravni spis.

Tožba ni utemeljena.

Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Finančni položaj prosilca se ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke in dohodke ter prejemke njegove družine, ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če ni s tem zakonom določeno drugače (prvi odstavek 12. člena ZBPP). Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve (drugi odstavek 13. člena ZBPP). ZSV v 22. členu določa, da se osnovni znesek minimalnega dohodka usklajuje enkrat letno, trenutno pa znaša 229,52 € (Sklep o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS od 1.7.2010 – Uradni list RS, št. 56/2010, v zvezi s 5. členom Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS - Uradni list RS, št. 114/2006). Za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine se smiselno uporabljajo določbe 23., 27., 27.a, 27.b, 27.c, 27.č, 28., 28.a, 30 in prvega odstavka 30.a člena ZSV (14. člen ZBPP).

Iz določila 23. člena ZSV v zvezi s 14. členom ZBPP izhaja, da se ne glede na druge določbe tega zakona brezplačne pravne pomoči ne dodeli samski osebi oziroma družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino šestdesetih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, to je znesek 13.771,20,00 €.

Način ugotavljanja prihrankov in premoženja oziroma njegove vrednosti po ZSV, ki se za to uporablja po določilu 14. člena ZBPP, predpiše minister, pristojen za socialno varstvo, ta pa je to storil s Pravilnikom o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti zagotovljene osnovne oskrbe v postopku za dodelitev denarne socialne pomoči, objavljenem v Uradnem listu RS, št. 68/2001 s spremembami, ki v 5. členu določa, da je upoštevno vse premično in nepremično premoženje upravičenca, s katerim upravičenec razpolaga na dan vložitve vloge, v primeru pridobitve premoženja po vložitvi vloge pa na dan pridobitve, razen premoženja, ki se po drugem odstavku 23. člena ZSV ne upošteva.

Po presoji sodišča je organ za brezplačno pravno pomoč pravilno ugotovil vrednost zgoraj navedenih nepremičnin in na podlagi tega zaključil, da znaša vrednost tožnikovega solastnega deleža 33.950,00 €, kar pomeni, da ima tožnik premoženje, ki presega znesek šestdesetih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, to je 13.771,20 €, s tem pa pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči po prvem odstavku 23. člena ZSV niso podani.

Pri tem okoliščine, ki jih navaja tožnik v tožbi na izpodbijano odločitev ne vplivajo. Za odločitev v zadevi je relevantno dejstvo, da je tožnik lastnik nepremičnine v zgoraj navedeni vrednosti, zato pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči niso podani.

Ker finančni pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči iz zgoraj navedenih razlogov ni bil izpolnjen, je organ za brezplačno pravno pomoč prošnjo tožeče stranke pravilno zavrnil, ne da bi presojal tudi ostale za odobritev brezplačne pravne pomoči relevantne okoliščine.

Izpodbijani upravni akt je torej pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena (v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006).