Jedro

Očitno je torej, da je sodišče prve stopnje zaključek o utemeljenem sumu storitve kaznivega dejanja po 3. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 (glede katerega s strani državnega tožilstva obdolženec ni preganjan), z dejanskim opisom kaznivega dejanja pa se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni ukvarjalo, gradilo na sklepu o preiskavi, ki je bil kasneje razveljavljen in na pravnomočnem sklepu o odreditvi pripora, v katerih pa se ne obravnava takšno kaznivo dejanje, ki je opisano v zahtevi za preiskavo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da v roku 24 ur od prejema tega sklepa znova odloči o predlogu za podaljšanje pripora, pri čemer obdolženec do vnovične odločitve ostaja v priporu.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Celju na podlagi drugega odstavka 205. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) odločilo, da se obdolženemu iz pripornih razlogov po 1. in 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP pripor podaljša za en mesec, to je do vključno 19. 2. 2023 do 3.55 ure.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožila obdolženčeva zagovornica iz pritožbenega razloga absolutno bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Pritožbenemu sodišču pa predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijan sklep razveljavi in obdolžencu pripor odpravi, torej se zavzema za spremembo izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je na začetku preizkusilo utemeljenost pritožbenega očitka, da naj bi sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka, saj izpodbijani sklep naj ne bi imel jasnih razlogov, ki bi omogočali sklepanje na obstoj utemeljenega suma. Prvostopenjsko sodišče je v 8. točki obrazložitve pritožbeno izpodbijanega sklepa utemeljen sum naslonilo na sklep o uvedbi preiskave z dne 27. 12. 2023 in pravnomočni sklep o odreditvi pripora z dne 21. 12. 2022 ter na vse dokaze, na katerih ta sklepa temeljita, nadalje pa je utemeljen sum utemeljilo še z obdolženčevim priznanjem in obžalovanjem storitve kaznivega dejanja.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja: - da iz kazenske ovadbe z dne 20. 12. 2022 izhaja, da se obdolženemu očita storitev kaznivega dejanja velike tatvine po tretjem odstavku 205. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) v zvezi s prvim odstavkom 204. člena KZ-1, kjer se mu med drugim očita, da je delovni stroj velike vrednosti skušal odtujiti na način, da ga je „s prej pripravljenim ključem za zagon delovnega stroja spravil v pogon in ga naložil na tovorno prikolico /.../“; - da iz zapisnika o zaslišanju osumljenca z dne 21. 12. 2022 izhaja, da mu je bila na naroku prebrana kazenska ovadba iz prejšnje točke, s tem, da je bilo kaznivo dejanje v nasprotju z ovadbo, pravno opredeljeno po 3. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1. Obdolženec je kaznivo dejanje, kot je bilo opisano v kazenski ovadbi priznal in obžaloval; - da je državna tožilka na naroku po 204.a členu ZKP obdolžencu očitala, da je kaznivo dejanje storil na vlomni (ne več vdorni) način, da je predmet dejanja stvar velike vrednosti, pravna opredelitev pa je nedosledno zapisana, ko se obdolžencu očita kaznivo dejanje po tretjem (verjetno odstavku), v zvezi s 1. točko prvega odstavka 205. člena KZ-1; - da je preiskovalni sodnik pripor odredil zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja, glede katerega je državna tožilka na naroku napovedala, da bo vložila zahtevo za preiskavo, kaznivo dejanje pa je pravno opredelil po 3. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1; - da je državna tožilka (v nasprotju z napovedjo na naroku), zahtevo za preiskavo vložila zaradi kaznivega dejanja velike tatvine, storjenega na vdorni (ne več vlomni) način, kaznivo dejanje pa je glede na veliko vrednost predmeta tatvine opredelila po tretjem odstavku 205. člena KZ-1; - da je preiskovalni sodnik preiskavo uvedel za kaznivo dejanje velike tatvine, storjeno na vlomni način (razbitje stekla), da je šlo za predmet velike vrednosti, vendar je kaznivo dejanje (v nasprotju s tem) pravno opredelil kot kaznivo dejanje velike tatvine, storjeno na posebno predrzen način, namreč po 3. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1; - da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklep, ob tem, ko se ni v ničemer opredelilo katero kaznivo dejanje v dejanskem pogledu ima v mislih, zapisalo, da je izpodbijani sklep sprejelo v kazenskem postopku proti obdolžencu, zaradi kaznivega dejanja velike tatvine po 3. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 (torej zaradi kaznivega dejanja velike tatvine, storjenega na posebno predrzen način in še - da utemeljen sum glede tega kaznivega dejanja izhaja iz sklepa o uvedbi preiskave (kjer se obdolžencu očita vlomni način storitve kaznivega dejanja) in iz sklepa o odreditvi pripora (kjer se obdolžencu očita vlomni način storitve kaznivega dejanja); - da je senat Okrožnega sodišča v Celju z dne 20. 1. 2023 ugotovil porušenost objektivne identitete med tožilčevo zahtevo in sklepom o uvedbi preiskave in razveljavil sklep o uvedbi preiskave z dne 27. 12. 2022. 6. Očitno je torej, da je sodišče prve stopnje zaključek o utemeljenem sumu storitve kaznivega dejanja po 3. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 (glede katerega s strani državnega tožilstva obdolženec ni preganjan), z dejanskim opisom kaznivega dejanja pa se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni ukvarjalo, gradilo na sklepu o preiskavi, ki je bil kasneje razveljavljen in na pravnomočnem sklepu o odreditvi pripora, v katerih pa se ne obravnava takšno kaznivo dejanje, ki je opisano v zahtevi za preiskavo.

7. Toliko modalitet kaznivega dejanja, kot je predstavljeno v točki 5 tega sklepa in dodatno še pravna opredelitev, ki v izpodbijanem sklepu edina odkazuje na dejansko stanje, ki naj bi ga imelo sodišče prve stopnje v mislih, ko je odločalo o predlogu za podaljšanje pripora, pa seveda nujno vodi v zaključek o nejasnosti razlogov o utemeljenem sumu, torej o odločilnih dejstvih v smislu določila 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, na kar pritožba utemeljeno opozarja. Dognanje te kršitve terja razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

8. V novem postopku se bo moralo sodišče jasno opredeliti, v zvezi s katerim kaznivim dejanjem (v dejanskem in pravnem pogledu) odloča o utemeljenosti predloga za podaljšanje pripora in ravno v zvezi s tem kaznivim dejanjem tudi pojasniti, na kateri podlagi gradi zaključek o utemeljenem sumu, če bo seveda dognalo, da je utemeljen sum podan. Sodišče prve stopnje pa se bo moralo opredeliti tudi do morebitnih drugih pritožbenih navedb, glede katerih pritožbeno sodišče, ob dognani procesni hibi, ni moglo zavzeti stališča. 9. O predlogu za podaljšanje pripora bo moralo sodišče prve stopnje, skladno z 20. členom Ustave RS odločiti v roku 24 ur od prejema tega sklepa. Če bo obdolžencu osebni omejevalni ukrep podaljšalo, mu bo moralo v tem roku sklep tudi vročiti. Do vnovične odločitve pa obdolženec seveda ostaja v priporu.