Jedro

Posestniku motenjska tožba zagotavlja varstvo posesti, vendar le proti tistemu, ki je protipravno posegel v njegovo posest, ker je protipravnost objektivna predpostavka motenja posesti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna vzpostaviti prejšnje stanje na južni strani parcele št. 9/7 k. o. ... tako, da odstrani kanalizacijo, ki jo je vkopala pod živo mejo in da na isto mesto na južni strani te parcele posadi živo mejo v enaki širini in dolžini, kot je bila pred začetkom motenja oziroma kolikor enake žive meje ni mogoče namestiti, je tožena stranka dolžna namesto žive meje postaviti žično ograjo višine 1,80 m na betonskem podstavku višine 0,20 m na mestu, kjer je potekal južni, to je zunanji rob odstranjene žive meje. Posledično je bil zavrnjen tudi tožbeni zahtevek, da se toženi stranki prepove vsakršni nadaljnji poseg oziroma motenje posesti tožeče stranke na parc. št. 9/7 k. o. ... Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek iz razloga, ker tožeča stranka ni dokazala, da je tožena stranka v okviru projekta izgradnje kanalizacije gradbena dela (izkop in položitev cevi kanalizacije ter zasutje terena) na parc. št. 9/7 k. o. ... naredila v nasprotju z gradbenim dovoljenjem. Restitucijski tožbeni zahtevek je zavrnjen tudi iz razloga, ker v tožbenem zahtevku ni določena lokacija, na katero bi tožena stranka morala posaditi živo mejo, navedeno tudi ni, katere rastline in v kakšni oddaljenosti naj se posadijo. Tožeča stranka ni določno opredelila tožbenega zahtevka tudi potem, ko jo je sodišče prve stopnje na to opozorilo.

2. Tožeča stranka vlaga pritožbo(1) iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku(2). Tožeča stranka meni, da izdelana zakoličba trase kanalizacije pred samo gradnjo, o kateri so izpovedovale priče, ne more dokazati, da je bila zakoličba in gradnja kanalizacije izvedena le po parc. št. 9/3 k. o. ... Med parc. št. 9/3 in 9/7 k. o. ... meja uradno ni določena, mejni ugotovitveni postopek je v teku, zato zakoličba, četudi jo je naredil geodet, ne more nadomestiti zakonsko predpisanega postopka za urejanje in evidentiranje meje. Iz navedenega razloga ni mogoče šteti, da kanalizacija poteka le po parc. št. 9/3 k. o. ... Parc. št. 9/3 k. o. ... je zelo ozka, kar je potrdil A. A., ki je izpovedal, da ni bila narejena ena sama zakoličba, ker izvajalec del ni bil prepričan o pravilni postavitvi zakoličbe, glede na gradbeno dovoljenje in sporno ciljno mejo. Aero fotoposnetki z vrisanim katastrskim stanjem potrjujejo navedbe tožeče stranke o poteku meje in protipravnem ravnanju tožene stranke. Zmotna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je digitalni kataster merodajen za določitev parcelnih mej v naravi in da gre na podlagi pričevanja B. B. verjeti digitalnim podatkom katastra. Prvo sodišče je zmotno sledilo izpovedbi C. C., da naj bi pooblaščenka tožeče stranke izjavila, da je tožeča stranka z živo mejo močno posegla v mejni pas parc. št. 9/3 k. o. ..., ker je takšna izpovedba neresnična in nelogična. Živo mejo je tožeča stranka posadila pred dvajsetemi leti na notranji strani parc. št. 9/7 k. o. ... Zmotna je ugotovitev prvega sodišča, da tožeča stranka s fotografijami ni dokazala resničnosti svojih navedb, da je prišlo do motenja posesti v živi meji na južnem delu parc. št. 9/7 k. o. ..., saj iz fotografij izhaja, na kateri strani žive meje je sadno drevje, torej na strani parcele, ki je v lasti tožeče stranke. Sodišče se je pri svoji odločitvi nekritično oprlo na zapisnik gradbene inšpekcije, iz katerega izhaja, da meja med parcelama ni urejena. Iz gradbenega dovoljenja izhaja, da zaradi gradnje kanalizacije ne smejo biti prizadete pravice tretjih oseb, da se v varovalnem pasu kanalizacije ne sme postavljati ograj in saditi rastlin, v širini 3 m, od tega 1,50 m od osi v vsako stran. Navedeni pas posega v parc. št. 9/7 k. o. ..., saj je parc. št. 9/3 k. o. široka le 2 m. Sodišče prve stopnje zmotno meni, da ni pomembno, da je v sklepu Upravne enote Škofja Loka št. 351-137/2014-23 z dne 16. 1. 2015 odločeno o obnovi postopka, da se zadrži izvršitev gradbenega dovoljenja, ker je gradbeno dovoljenje že v celoti izvršeno. Restitucijski del tožbenega zahtevka glede žive meje ni neizvršljiv. Kakšno mejo mora postaviti tožena stranka je razvidno iz fotografij. Če je prvo sodišče štelo, da gre za neizvršljiv tožbeni zahtevek, bi na to moralo tožečo stranko opozoriti. Zmotna je tudi ugotovitev prvega sodišča, da za postavitev žične ograje ni pravne podlage.

3. Tožena stranka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem predlaga, da se pritožba zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi 33. člena Stvarnopravnega zakonika sodišče daje (posestno) varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje, pri tem pa se ne upošteva pravica do posesti in dobrovernost posestnika. Temeljni namen posestnega varstva je preprečiti samovoljna ravnanja, s katerimi motilec želi spremeniti posestno stanje. Posestniku motenjska tožba zagotavlja varstvo posesti, vendar le proti tistemu, ki je protipravno posegel v njegovo posest, ker je protipravnost objektivna predpostavka motenja posesti. Če protipravnosti ni, posestnik kljub motenju posesti v motenjski pravdi ne more uspeti. Posestna zaščita je omejena tudi z ekonomskim interesom, saj je motilno dejanje le tako dejanje motilca glede predmeta v tuji posesti, s katerim nastane novo, spremenjeno posestno stanje. Motilno dejanje ima dva komplementarna učinka glede predmeta posesti: dejanska posest dotedanjega posestnika preneha ali se omeji, hkrati pa se na drugi strani vzpostavi nova dejanska oblast motilca, ali pa se njegova že prej obstoječa dejanska oblast razširi ali osvobodi prejšnjih omejitev. Pasivno legitimiran ni le storilec motilnega dejanja, marveč tudi tisti, ki ima korist od motenja in ne vzpostavi prejšnjega posestnega stanja(3).

6. Ravnanje tožene stranke ni bilo protipravno, saj je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da je tožena stranka gradila kanalizacijo na podlagi takrat veljavnega gradbenega dovoljenja upravne enote. V postopku ni sporno, da je bil gradbeni poseg opravljen 17. 4. 2014, UE Škofja Loka pa je dne 23. 3. 2015 dovolila obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja, zato so pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje, da je v času gradnje tožena stranka razpolagala s pravno veljavnim gradbenim dovoljenjem. V dokaznem postopku ni bilo dokazano, da bi tožena stranka lahko podvomila v pravno veljavnost odločbe upravnega organa, na podlagi katere je izvedla gradbena dela.

7. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča tožeča stranka ni uspela dokazati, da je tožena stranka položila kanalizacijo na parc. št. 9/7 k. o. ... V postopku so številne priče potrdile, da so se gradbena dela opravljala le na parc. št. 9/3 k. o. ..., katerih izpovedbe je sodišče prve stopnje dokazno pravilno ocenilo(4). Pred začetkom gradbenih del je pooblaščeni geodet naredil zakoličbo trase kanalizacije v skladu z gradbenim dovoljenjem, ki se je upoštevala pri izvedbi gradbenih del. Geodet je naredil zakoličbo na celotni trasi projekta in ne le na spornem delu, naredil je tudi geodetski posnetek izvedenih del. Iz odločbe inšpekcijskega organa izhaja, da je meja sporna, da pa je bil narejen geodetski posnetek stanja. Tudi tožeča stranka zatrjuje, da je meja sporna, kar še dodatno potrjuje, da so pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni ravnala protipravno, da bi brez pravnega temelja posegla v posest tožeče stranke oziroma da je z gradbenimi deli nedopustno posegla v parc. št. 9/7 k. o. ... Rešitev spora o poteku meje in dokončna odločitev upravnega organa glede gradbenega dovoljenja bi bila odločilna, če bi tožeča stranka zahtevala sodno varstvo na lastninskopravni ali odškodninski podlagi, ne pa v postopku motenja posesti, kjer je odločilna okoliščina, da je v času gradbenih del tožena stranka razpolagala z veljavnim gradbenim dovoljenjem.

8. Glede potrebne širine 1,50 m od osi kanalizacije do druge parcele sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da tožeča stranka ni pojasnila, na kakšen način je zaradi nespoštovanja te določbe gradbenega dovoljenja motena njena posest nepremičnine, kjer se nahaja živa meja. Posebej iz razloga, ker s takšnim ravnanjem tožeči stranki posest ni bila odvzeta, bi morala navesti konkretne okoliščine, zaradi katerih je zaradi opisanega ravnanja tožene stranke omejena v izvrševanju posesti, ob upoštevanju ekonomskega interesa, zaradi katerega tožeča stranka uveljavlja sodno varstvo posesti.

9. Izpovedba C. C., da naj bi pooblaščenka tožeče stranke zatrjevala, da je bila živa meja postavljena znotraj meja parc. št. 9/3 k. o. ..., ni dejstvo, na katerem je sodišče prve stopnje gradilo odločilne dejanske ugotovitve, da je tožena stranka gradbena dela opravila na parc. št. 9/3 k. o. ... Glede na že pojasnjene razloge tudi izpovedbe prič o iskanju koordinat o poteku meje, fotografije tožeče stranke in aero fotoposnetek ne morejo spremeniti pravilnih dejanskih in materialnopravnih ugotovitev prvega sodišča. 10. Tožbeni zahtevek, ki se nanaša na restitucijo, ni določen in zato ni izvršljiv. Tožeča stranka v zahtevku ni določno opredelila, na kakšen način naj se vzpostavi prejšnje stanje, na kar pravilno opozarja sodišče prve stopnje, ko ugotavlja, da tožeča stranka ni navedla, katere rastline in v kakšni oddaljenosti naj se posadijo ter v kakšni dolžini in širini. Sodišče prve stopnje je tožečo stranko na navedeno dejstvo opozorilo, enako pa to izhaja iz trditvene podlage tožene stranke. V postopku zaradi motenja posesti tožeča stranka ne more zahtevati nekaj drugega oziroma drugačen način vzpostavitve prejšnjega stanja, kot je obstajal pred zatrjevanim motenjem, zato je bil tudi iz tega razloga utemeljeno zavrnjen zahtevek na postavitev žične ograje.

11. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).

12. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato krije svoje stroške pritožbenega postopka, enako tožena stranka, ker odgovor na pritožbo ni bil potreben.

Op. št. (1): Dopolnitev pritožbe, ki je vložena po izteku pritožbenega roka se ne upošteva (glej Jan Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, tč. 11, stran 348). S tem, da tudi v primeru, če bi se dejstva iz dopolnitve pritožbe upoštevala, ne bi vplivala na drugačno odločitev pritožbenega sodišča, kar bo razvidno iz nadaljnje obrazložitve.

Op. št. (2): V nadaljevanju ZPP.

Op. št. (3): V navedenem delu so zato neutemeljene navedbe tožene stranke, da ni pasivno legitimirana v tem sporu, ker je poseg v posest storil izvajalec gradbenih del. Op. št. (4): V tem delu se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju sklicuje na razloge sodišča prve stopnje iz obrazložitve sklepa.