Jedro

Tudi za vlogo, prejeto z uporabo telekomunikacijskih storitev, velja določba prvega odstavka 112. člena ZPP, po kateri se šteje, da je vložena pravočasno, če je "izročena pristojnemu sodišču", preden se rok izteče (neodvisno od nadaljnjega poslovanja sodišča s tako vlogo, ki je stvar notranje organizacije administrativnega dela sodišča in ki od trenutka pravočasne izročitve vloge pristojnemu sodišču ne more več imeti v nobenem primeru za stranke škodljivih posledic).

Izrek

Reviziji se ugodi, sklep sodišča druge stopnje (I. točka izreka odločbe sodišča druge stopnje) - vključno z odločitvijo o stroških pritožbenega postopka tožene stranke (ustrezni del II. točke izreka odločbe sodišča druge stopnje) - se razveljavi in se v tem obsegu vrne zadeva sodišču druge stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je tožniku prisodilo 70% vsote priznanih mu odškodnin za posamične od ugotovljenih oblik iz prometne nesreče dne 19.3.1993 izvirajoče nepremoženjske škode in toženi stranki tako naložilo plačilo zneska 4.949.000,00 SIT s pripadki, v presežku pa je zahtevek tožnika (za plačilo nadaljnjih 4,351.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.6.1996 dalje do plačila ter za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 4,949.000,00 SIT za čas od 16.6.1996 do 17.12.2000) zavrnilo.

Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika delno ugodilo in mu prisodilo na 5,740.000,00 SIT zvišano odškodnino s pripadki, pritožbo tožene stranke pa je s sklepom zavrglo kot prepozno.

Tožena stranka je zoper sklep sodišča druge stopnje (o zavrženju njene pritožbe) vložila revizijo, v kateri navaja, da ga izpodbija "iz vseh revizijskih razlogov". V reviziji soglaša z ugotovitvijo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da je oddala pritožbo priporočeno na pošto šele 9.3.2001 (prvi dan po izteku pritožbenega roka); vendar jo je že dan poprej, to je 8.3.2001 in torej pravočasno, poslala po telefaksu na Okrožno sodišče v Celju, kar izhaja iz kopije prve strani pritožbe s poročilom o oddaji, ki se nahaja v sodnem spisu. Oddaja pritožbe po telefaksu je bila uspešna, kar je razvidno iz poročila o oddaji in ki ga tožena stranka prilaga reviziji. Ker sodišče druge stopnje z izpodbijano odločitvijo tega ni upoštevalo, je odločilo v nasprotju s stanjem in vsebino v spisu. Razlogi o odločilnih dejstvih, navedeni v izpodbijanem sklepu sodišča druge stopnje, so v nasprotju z vsebino poročila o oddaji pritožbe po telefaksu, s čimer je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku. Sicer pa je sodišče druge stopnje po mnenju tožene stranke kršilo tudi določbe 112. člena pravkar navedenega zakona, saj uspešna oddaja vloge po telefaksu pristojnemu sodišču znotraj zakonsko predvidenega roka pomeni, da je bila vloga sodišču vročena - in to pravočasno. Končno tožena stranka še očita sodišču druge stopnje, da je izpodbijano odločitev zmotno oprlo na določbo 353. člena Zakona o pravdnem postopku, saj je pritožbo mogoče zavreči le pod pogoji iz določb 352. člena v zvezi s 343. členom istega zakona. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču druge stopnje v novo (vsebinsko) odločanje o njeni pritožbi.

Revizija je bila po 375. členu v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 36/2004 - uradno prečiščeno besedilo) vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija je utemeljena.

Nobenega odločilnega pomena ni mogoče pripisati revizijskemu očitku, da se je sodišče druge stopnje v oporo odločitvi o zavrženju pritožbe tožene stranke sklicevalo na določbo 353. člena ZPP, saj je numerični zapis tega člena v oklepaju ob koncu predzadnjega odstavka na 3. strani obrazložitve drugostopne odločbe spričo siceršnje vsebine njenih razlogov očitno posledica le pisne pomote, ki jo je mogoče glede na določbe 328. člena v zvezi s 332. členom ZPP vselej popraviti.

Utemeljeno pa očita tožena stranka sodišču druge stopnje bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (revizijski razlog po 1. točki prvega odstavka 370. člena istega zakona). Glede na obrazložitev izpodbijanega sklepa je sodišče druge stopnje oprlo odločitev o zavrženju pritožbe tožene stranke kot prepozne izključno na dejstvo, da je tožena stranka svojo pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje, ki ji je bila vročena 21.2.2001, poslala priporočeno po pošti šele 9.3.2001 - torej šestnajstega dne po prejemu sodbe in s tem že po izteku zakonsko določenega petnajstdnevnega roka za vložitev pritožbe. To dejstvo tožena stranka v reviziji tudi priznava, vendar hkrati še navaja, da je že dan poprej, to je 8.3.2001 in torej pravočasno, poslala pritožbo tudi po telefaksu na Okrožno sodišče v Celju (v danem primeru je to sodišče, pri katerem je bilo treba vložiti pritožbo glede na določbo 342. člena ZPP) ter da je bila taka oddaja izkazana kot uspešna oziroma prejem potrjen s t.i. poročilom o oddaji. O tem je tožena stranka predložila dokaz, sodišču druge stopnje pa očitala, da ob odločanju o pravočasnosti njene pritožbe tega ni upoštevalo.

Treba je poudariti, da so okoliščine, ki jih tožena stranka zatrjuje in dokazuje v reviziji, odločilnega pomena za presojo pravočasnosti njene pritožbe. Možnost vlaganja pisanj (tudi pravnih sredstev) z uporabo telekomunikacijskih sredstev je bila namreč predvidena že z Zakonom o pravdnem postopku iz leta 1999 (ZPP/99; Ur. l. RS, št. 26/99), z noveliranjem njegove določbe drugega odstavka 105. člena pa ne le v celoti ohranjena glede teh sredstev, temveč celo razširjena na sredstva informacijske tehnologije. Tudi za vlogo, prejeto z uporabo telekomunikacijskih storitev, velja določba prvega odstavka 112. člena ZPP, po kateri se šteje, da je vložena pravočasno, če je "izročena pristojnemu sodišču", preden se rok izteče (neodvisno od nadaljnjega poslovanja sodišča s tako vlogo, ki je stvar notranje organizacije administrativnega dela sodišč in ki od trenutka pravočasne izročitve vloge pristojnemu sodišču ne more več imeti v nobenem primeru za stranke škodljivih posledic). Upoštevaje pravkar navedeno in ob nujnem upoštevanju določbe 372. člena ZPP, po kateri smejo stranke navajati v reviziji nova dejstva in predlagati nove dokaze, če se nanašajo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi katerih se lahko vloži revizija, niti ni pomembna vsebina in obseg dejansko razpoložljivega spisovnega gradiva ob odločanju o pravočasnosti pritožbe tožene stranke na drugi stopnji. Pomembno je, da o odločilnih okoliščinah za presojo pravočasnosti pritožbe, ki jih tožena stranka glede na pravkar povzeto določbo 372. člena ZPP v reviziji dovoljeno zatrjuje ter dokazuje, in ki bi mogle privesti do drugačne odločitve, ni v izpodbijanem sklepu sodišča druge stopnje nobenih razlogov in ga zato v smeri očitkov, navedenih v reviziji, tudi ni mogoče preizkusiti. To pa ima za posledico kot revizijski razlog po 1. točki prvega odstavka 370. člena ZPP uveljavljano bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena istega zakona, kar je na podlagi določbe prvega odstavka 379. člena v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP narekovalo razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču druge stopnje v nov postopek, v katerem bo treba ugotovljeno procesno kršitev odpraviti in o pritožbi tožene stranke ponovno odločiti.

Odločitev o razveljavitvi drugostopne odločbe o stroških pritožbenega postopka tožene stranke je posledica razveljavitve odločitve o njeni pritožbi, medtem ko o stroških revizijskega postopka tožene stranke ni bilo treba odločati, ker niso bili priglašeni.