Jedro

Če stranka nima postulacijske sposobnosti za vložitev revizije in pritožbe in vloži vlogo, iz katere jasno ne izhaja, ali jo vlaga kot revizijo ali kot pritožbo, je Vrhovno sodišče ne poziva, naj se o tem izjasni, ampak njeno vlogo zavrže. Zoper sklep Vrhovnega sodišča ni rednega ali izrednega pravnega sredstva.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Revident je v obravnavani zadevi dne 18. 10. 2010 na Vrhovno sodišče sam vložil vlogo, ko jo je naslovil „Pritožba na sklep U 1341/2008-20 - revizija“. V njej navaja, da je izpodbijani sklep prejel dne 8. 9. 2010. 2. Vrhovno sodišče je tožnikovo vlogo v skladu s predložitvenim poročilom obravnavalo kot revizijo iz naslednjih razlogov:

3. Iz vročilnice, priložene pisnemu odpravku sklepa Vrhovnega sodišča I Up 210/2010 z dne 12. 5. 2010, je razvidno, da je bil ta revidentu vročen dne 8. 9. 2010 pod oznako „U 1341/2008-20“. Ker je tožnik v svoji vlogi – reviziji navedel, da jo vlaga zoper sklep z oznako „U 1341/2008-20“, ki ga je prejel 8. 9. 2010, je Vrhovno sodišče štelo, da je revident vložil revizijo zoper sklep Vrhovnega sodišča I Up 210/2010 z dne 12. 5. 2010. 4. Revizija ni dovoljena.

5. Po določbi drugega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 lahko dejanja v postopku s pritožbo in z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Glede na določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1 se za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, primerno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek. Zakon o pravdnem postopku – ZPP v četrtem odstavku 86. člena določa, da sme pravdna dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravljati tudi stranka sama ali njen zakoniti zastopnik v primerih, če imata opravljen pravniški državni izpit. Po določbi 367. č člena ZPP pa mora stranka, ki sama vloži revizijo oziroma njen zakoniti zastopnik najkasneje ob vložitvi revizije izkazati, da imata opravljen pravniški državni izpit. Če namreč reviziji ni priloženo potrdilo, ki to izkazuje, se revizija na podlagi citirane določbe ZPP zavrže. Po določbi 83. člena ZUS-1 je revizija izredno pravno sredstvo v upravnem sporu, saj se vloži zoper pravnomočno odločitev sodišča prve stopnje, torej zanjo veljajo določbe drugega odstavka 22. člena ZUS-1, četrtega odstavka 86. člena ZPP in tudi določba 367. č člena ZPP.

6. V obravnavani zadevi je tožnik sam vložil revizijo, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Upoštevaje določbo 367. č člena ZPP sodišče tožnika ni pozvalo k predložitvi dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, temveč je revizijo zavrglo.

7. Vrhovno sodišče še pojasnjuje, da ne v ZUS-1 ne v katerem drugem zakonu ni podana pravna podlaga, na podlagi katere bi bilo mogoče zoper sklep Vrhovnega sodišča (po 127. členu Ustave Republike Slovenije je Vrhovno sodišče najvišje sodišče v državi) vložiti redno ali izredno pravno sredstvo. Tudi v tem upravnem sporu je namreč prav Vrhovno sodišče kot najvišje sodišče v državi zadnja stopnja odločanja.

8. Glede na navedeno Vrhovno sodišče revidenta tudi ni pozivalo, naj se izjasni, ali z vlogo, ki jo je vložil dne 18. 10. 2010, vlaga revizijo ali pritožbo.

9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 367. č člena ZPP, prvega odstavka 22. člena in 89. člena ZUS-1 revizijo zavrglo kot nedovoljeno.