Jedro

Zakon ne zahteva, da bi moral delodajalec že v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka opredeliti tudi okoliščine, ki so pomembne za izbiro disciplinskega ukrepa (lahko jih sicer navede, če pa jih ne, to na zakonitost disciplinskih odločb ne vpliva).

Iz 64. člena ZTPDR izhaja, da sta sestavni del izreka disciplinske odločbe le ugotovitev odgovornosti in izrek ukrepa, ne pa tudi kvalifikatorne okoliščine.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je razveljavilo odločbi, na podlagi katerih je bil tožeči stranki izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Ugotovilo je, da ji delovno razmerje pri toženi stranki dne 30. 7. 1999 ni prenehalo, ampak še vedno traja z vsemi pravicami iz dela in po delu, zato jo je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo, ji za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja vpisati delovno dobo v delovno knjižico in ji za to obdobje obračunati ter izplačati pripadajočo plačo ter regrese za letni dopust, ki bi jih prejela, če bi delala, po predhodnem odvodu davkov in prispevkov iz bruto plače oziroma bruto regresov, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti vsakokratne mesečne plače oziroma regresa pa do izplačila. Kot izhaja iz sodbe sodišča prve stopnje, je bil tožeči stranki zaradi spanja na delovnem mestu, kar je bilo v splošnem aktu tožene stranke opredeljeno kot hujša kršitev delovne obveznosti, izrečen disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja. Ugodilna prvostopenjska sodba temelji na ugotovitvi, da kvalifikatorne okoliščine, ki so navedene v obrazložitvi disciplinskih odločb, niso dokazane.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Presodilo je da so bile kvalifikatorne okoliščine v dokončni disciplinski odločbi ugotovljene in ustrezno obrazložene. Ni pomembno, ali je toženi stranki nastala škoda zaradi spanja tožeče stranke na delovnem mestu, temveč, da bi ji ta škoda lahko nastala, če M. L. ne bi na delovno mesto tožeče stranke za tekočim trakom takoj določil drugega delavca. Sicer pa za zakonitost izrečenega disciplinskega ukrepa zadošča, da je ugotovljena ena izmed v splošnem aktu naštetih kvalifikatornih okoliščin, pri čemer je po oceni sodišča dokazano, da je tožeča stranka povzročila motnje pri opravljanju dela.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. V zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka ji je bila očitana le hujša kršitev delovnih obveznosti, ne pa tudi kvalifikatorne okoliščine. Navedbe M. L. na disciplinski obravnavi so pavšalne in ne utemeljujejo obstoja zatrjevanih kvalifikatornih okoliščin. Podano je nasprotje med izrekoma disciplinskih odločb, v katerih niso navedene kvalifikatorne okoliščine, in obrazložitvijo, v kateri so vsebovani razlogi o domnevnem obstoju teh okoliščin (ki so v celoti nedokazani). Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi (pravilno: spremeni) ter potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

4. Revizija je bila v skladu z 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

7. Bistvenih kršitev določb pravdnega postopka revizija ne uveljavlja, zato v tem obsegu Vrhovno sodišče izpodbijane sodbe ni moglo in smelo preizkusiti.

8. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

9. V 29. členu Pravil družbe je tožena stranka določila obvezen izrek prenehanja delovnega razmerja za kršitve delovne obveznosti, navedene v 58. členu Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur. l. SFRJ, št. 60/1989 in nadaljnji) in v tem aktu, če so kršitve delovne obveznosti tako hude, da se z njimi povzročajo motnje pri opravljanju dela, onemogoča in otežuje delo drugih ali kako drugače hudo moti delovni proces ali škodi ugledu družbe. V nadaljevanju so bile takšne kršitve delovnih obveznosti naštete taksativno, pri čemer je bilo v 15. točki navedeno spanje. Glede presoje citiranega 29. člena Pravil je Vrhovno sodišče RS v razveljavitvenem sklepu VIII Ips 468/2006 z dne 11. 3. 2008 zavzelo stališče, da gre za primer, ko tožena stranka obvezno prenehanje delovnega razmerja pogojuje s predhodno ugotovitvijo kvalifikatornih okoliščin.

10. Zaradi spanja v času opravljanja delovnih nalog je bil disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja izrečen tudi tožeči stranki. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je sodišče ocenilo, da sta storitev kršitve in krivda tožeči stranki dokazani (sodba Pd 505/2004 z dne 15. 12. 2005 v zvezi s sodbo Pdp 283/2006 z dne 28. 9. 2006 in sklepom VIII Ips 468/2006), med strankama pa je sporno le še vprašanje obstoja kvalifikatornih okoliščin.

11. Drugostopenjsko sodišče je ocenilo, da je tožena stranka kvalifikatorne okoliščine v dokončni disciplinski odločbi ugotovila in ustrezno obrazložila. Ugotovitev obstoja teh okoliščin sodi med dejanske ugotovitve (prim. sodba Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 113/2002 z dne 18. 2. 2003). Dejansko stanje, ki ga v zvezi s tem ugotavlja izpodbijana sodba in na katerega je Vrhovno sodišče na podlagi tretjega odstavka 370. člena ZPP vezano, je naslednje. Tožeča stranka je zaradi spanja na delovnem mestu povzročila motnje pri opravljanju dela, ker je z njeno odsotnostjo zaostal delovni proces in je s tem onemogočila in otežila delo drugim delavcem. Glede na izjavo M. L. nedelo enega delavca vpliva tudi na vsa ostala delovna mesta, saj ni mogoče spregledati, da je za delovno mesto delavca v postopku določena skupinska norma, kar pomeni, da vsaka odsotnost delavca pomeni zastoj pri delovnem procesu. Ugotovitev obstoja kvalifikatornih okoliščin iz 29. člena Pravil je tako utemeljena v ustreznih dejanskih razlogih, revizijskega zatrjevanja, da te okoliščine niso dokazane ter da so navedbe M. L. na disciplinski obravnavi le pavšalne, pa ni mogoče upoštevati, saj je usmerjeno v izpodbijanje dokazne ocene sodišča, kar ni dovoljen revizijski razlog.

12. Revizija neutemeljeno navaja, da je bila v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka tožeči stranki očitana le hujša kršitev delovnih obveznosti, ne pa tudi kvalifikatorne okoliščine. Kot je Vrhovno sodišče že obrazložilo npr. v sklepu VIII Ips 201/2003 z dne 17. 2. 2004, zakon ne zahteva, da bi moral delodajalec že v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka opredeliti tudi okoliščine, ki so pomembne za izbiro disciplinskega ukrepa (lahko jih sicer navede, če pa jih ne, to na zakonitost disciplinskih odločb ne vpliva). V smislu določila prvega odstavka 62. člena ZTPDR mora biti delavec seznanjen le z očitanimi kršitvami delovnih obveznosti, torej z vsemi tistimi okoliščinami, ki sestavljajo dejanski stan vnaprej določene kršitve. Pri kvalifikatornih okoliščinah pa ne gre za ugotavljanje hujše oblike kršitve in s tem povezanih kvalifikatornih elementov kršitve, temveč za ugotavljanje okoliščin, ki so pogoj za izrek disciplinskega ukrepa.

13. Zmoten je revizijski očitek, da obstaja nasprotje med izrekoma disciplinskih odločb, v katerih niso navedene kvalifikatorne okoliščine, in obrazložitvijo, ki razloge o domnevnem obstoju teh okoliščin vsebuje. Ker kvalifikatorne okoliščine predstavljajo posebne posledice storjene kršitve, ki morajo biti podane za izrek disciplinskega ukrepa, jih je tožena stranka v disciplinskem postopku morala ugotavljati in dokazati, ugotovitev o njihovem obstoju pa je pravilno umestila v obrazložitev in ne v izrek disciplinske odločbe. Obliko disciplinske odločbe ureja 64. člen ZTPDR, na podlagi katerega se odločba o ugotovljeni odgovornosti in izrečenem ukrepu z obrazložitvijo in navodilom o pravici do ugovora pošlje v pisni obliki delavcu in vložniku zahteve. Iz citiranega določila izhaja, da sta sestavni del izreka disciplinske odločbe le ugotovitev odgovornosti in izrek ukrepa, ne pa tudi kvalifikatorne okoliščine.

14. Glede na obrazloženo je bil disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja tožeči stranki izrečen zakonito, zato je sodišče utemeljeno zavrnilo zahtevke za razveljavitev disciplinskih odločb, reintegracijo, reparacijo in vpis delovne dobe v delovno knjižico.

15. Ker z revizijo uveljavljani razlogi niso utemeljeni, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.