Jedro

Predlagatelj je predlagal, da je nasprotna udeleženka dolžna za čas določenega dne dalje svojim delavcem (članom predlagatelja), katerih delovni čas je neenakomerno razporejen in so na praznik ali drug dela prosti dan prosti svojih obveznosti, pri obračunu tedenske in mesečne delovne obveznosti upoštevati 8 delovnih ur za vsak dan praznika ali drugega dela prostega dni v posameznem mesecu, četudi so z razporedom delovnega časa ta dan prosti. Predlagatelj svojega predloga ni oblikoval tako, kot je to določeno v 53. členu ZDSS-1 (ni predlagal ugotovitve neskladnosti splošnega akta z zakonom oziroma s kolektivno pogodbo). Zato je njegov predlog z izpodbijanim sklepom zakonito zavržen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelj sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka izpodbijanega sklepa predlog predlagatelja zavrglo, v II. točki izreka pa je naložilo predlagatelju, da je dolžan nasprotni udeleženki povrniti stroške kolektivnega spora v višini 520,00 EUR v 8 dneh, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

2. Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje predlagatelj in predlaga pritožbenemu sodišču, da njegovi pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje po vsebini, nasprotni udeleženki pa naloži plačilo pritožbenih stroškov v 8 dneh, v primeru zamude pa s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila. V pritožbi navaja, da je predlagatelj pristojnost naslovnega sodišča utemeljeval na podlagi 6.c člena ZDSS-1, po katerem je naslovno sodišče pristojno za odločanje v kolektivnih delovnih sporih, ki se nanašajo med drugim na skladnost splošnih aktov delodajalca z zakonom in s kolektivnimi pogodbami. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa navaja, da predlog predlagatelja ni bil popoln. To pa pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje postopati po 108. členu ZPP in šele ob ustrezni dopolnitvi oziroma popravi predloga ta predlog vročiti nasprotni udeleženki v odgovor. Ker je sodišče prve stopnje ravnalo nasprotno, je bistveno kršilo določbe postopka in predlog zavrglo, predlagatelju pa ni omogočilo, da bi svoj predlog popravil, niti da bi se opredelil do navedb nasprotne udeleženke. S tem so predlagatelju nastali tudi nepotrebni pravdni stroški. Predlagatelj ocenjuje, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da tudi po vsebini ne gre za kolektivni delovni spor. Po prepričanju predlagatelja je treba dopisa z dne 29. 8. 2013 in 28. 10. 2013 šteti kot splošna akta delodajalca, saj je takšna njuna dejanska narava. Slednjega pa sodišče prve stopnje sploh ni ugotavljalo, zato je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Predlagatelj je prepričan, da navodili namenoma nista bili izdani v pravno formalni obliki splošnega akta prav zato, da ne bi mogli biti predmet pravne presoje, čeprav se njuna veljavnost uporablja in je razširjena na celotni sistem Slovenske vojske in Ministrstva A.. S citiranima navodiloma je nasprotna udeleženka dejansko uvedla sistemske spremembe pri obračunavanju tedenske in mesečne delovne obveznosti, ki se nanašajo na velik del zaposlenih v obrambnem sistemu RS. Te spremembe pa so postavile v slabši in neenakopraven položaj tiste zaposlene pri nasprotni udeleženki, ki opravljajo delo v izmenah oziroma v neenakomerno razporejenem delovnem času. Predlagatelj v pritožbi nadalje opisuje posledice sprememb pri obračunavanju tedenske in mesečne delovne obveznosti in zatrjuje, da so te spremembe v nasprotju s 6. členom ZDR-1, ki prepoveduje vsakršno diskriminacijo in v nasprotju s 166. členom ZDR-1, ki daje delavcem pravico do odsotnosti z dela ob praznikih RS, ki so določeni kot dela prosti dnevi, in ob drugih, z zakonom določenih dela prostih dnevih. Meni tudi, da sta navodili nasprotne udeleženke v nasprotju s 6. in 137. členom ZDR-1 in v nasprotju z določbo 14. člena Ustave RS. Priglaša pritožbene stroške.

3. Nasprotna udeleženka je podala odgovor na pritožbo, v katerem predlaga zavrnitev pritožbe predlagatelja in potrditev izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP tudi po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Predlagatelj v pritožbi uveljavlja bistveno kršitev določb postopka v zvezi z 108. členom ZPP. S tem uveljavlja relativno bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, ki določa, da je bistvena kršitev določb pravdnega postopka podana, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe tega zakona (v konkretnem primeru torej 108. člena ZPP) ali jo je uporabilo nepravilno, pa bi lahko to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe (v konkretnem primeru sklepa). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ta pritožbeni očitek ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je namreč v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ugotovilo, da predlagatelj zahtevka ni oblikoval tako, da bi zahteval ugotovitev, da nasprotna udeleženka ne izvršuje kolektivne pogodbe (točka a 6. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih; ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj.) ali da kolektivna pogodba ni v skladu z zakonom oziroma, da splošni akt nasprotne udeleženke ni skladen z zakonom ali s kolektivnimi pogodbami (točka c 6. člena ZDSS-1). 108. člen ZPP določa, kako ravna sodišče, če je vloga formalno pomanjkljiva (ko je nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je potrebno, da bi se lahko obravnavala). To pomeni, da 108. člen ZPP določa postopanje sodišča v primeru, če vloga ni sestavljena v skladu s 105. členom ZPP. Vloga je nerazumljiva, če se iz nje ne da razbrati, kaj stranka hoče, …, nepopolna pa takrat, če ne vsebuje vseh sestavin iz 105. člena ZPP. Sodišče torej uporabi 108. člen ZPP v primeru formalnih pomanjkljivosti vloge, ne pa v primeru, če tožbeni zahtevek (oziroma v konkretnem primeru predlog) ni pravilno oblikovan.

7. Po členu 6/c ZDSS-1 je delovno sodišče pristojno za odločanje tudi v kolektivnih delovnih sporih o skladnosti kolektivnih pogodb z zakonom, medsebojni skladnosti kolektivnih pogodb in skladnosti splošnih aktov delodajalca z zakonom in s kolektivnimi pogodbami. V primeru takšnega kolektivnega delovnega spora mora glede na 53. člen ZDSS-1 predlog vsebovati ugotovitev veljavnosti ali neveljavnosti kolektivne pogodbe, kršitev pravic ali obveznosti iz kolektivne pogodbe, neskladnosti kolektivne pogodbe z zakonom, neskladnosti med kolektivnimi pogodbami ali neskladnosti splošnega akta delodajalca z zakonom oziroma s kolektivno pogodbo. Iz podatkov spisa je razvidno, da je predlagatelj predlagal le, da je nasprotna udeleženka dolžna za čas od 1. 10. 2013 dalje svojim delavcem - članom predlagatelja, katerih delovni čas je neenakomerno razporejen in so na praznik ali drug dela prosti dan prosti svojih obveznosti, pri obračunu tedenske in mesečne delovne obveznosti upoštevati tudi 8 delovnih ur za vsak dan praznika ali drugega dela prostega dni v posameznem mesecu, četudi so z razporedom delovnega časa ta dan prosti (poleg tega da je vtoževal tudi povrnitev pravdnih stroškov). Predlagatelj torej svojega predloga ni oblikoval tako, kot je to določeno v 53. členu ZDSS-1 (torej ni predlagal ugotovitve neskladnosti splošnega akta z zakonom oziroma s kolektivno pogodbo). Te pomanjkljivosti pa glede na njeno naravo ni bilo mogoče odpraviti z uporabo 108. člena ZPP, kar zmotno meni predlagatelj v pritožbi. Glede na to pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo zatrjevane relativne bistvene kršitve določb postopka, ki jo predlagatelj navaja v pritožbi.

8. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo niti tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in ki so opredeljene v drugem odstavku 350. člena ZPP (predlagatelj sicer v pritožbi drugih bistvenih kršitev določb postopka, razen zgoraj omenjene, ne uveljavlja oziroma ne obrazloži).

9. Pritožbeno sodišče soglaša tudi z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da dopisa, na katera se sklicuje predlagatelj v predlogu in v pritožbi (dopisa nasprotne udeleženke z dne 29. 8. 2013 in 28. 10. 2013) nimata naravo splošnega akta (predlagatelj sicer v predlogu sploh ni zahteval ugotovitev neskladnosti teh dopisov nasprotne udeleženke z zakonom oziroma s kolektivno pogodbo), tako da tudi iz tega vidika predmetnega spora ni mogoče obravnavati kot kolektivnega delovnega spora. Ob upoštevanju navedenega je sodišče prve stopnje že iz zgoraj navedenih razlogov utemeljeno zavrglo predlog predlagatelja, saj kot tak ne predstavlja predloga, kateremu bi bilo mogoče nuditi sodno varstvo in o njem meritorno odločati v okviru postopka kolektivnega delovnega spora.

10. Glede na to, da je sodišče prve stopnje predlog predlagatelja pravilno zavrglo zato, ker ne predstavlja predloga v kolektivnem delovnem sporu, se ni spuščalo v vsebinsko presojo utemeljenosti tega predloga. Glede na to pritožbeno sodišče na preostale pritožbene navedbe predlagatelja, s katerimi zatrjuje, da je njegov predlog vsebinsko utemeljen, ne odgovarja, saj za odločitev o utemeljenosti njegove pritožbe v zvezi z zakonitostjo izpodbijanega sklepa prvostopenjskega sodišča niso odločilnega pomena (člen 360/1 ZPP).

11. Ker predlagatelj v tem postopku ni uspel, mu je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP utemeljeno naložilo, da nasprotni udeleženki povrne njene pravdne stroške.

12. Ker niso bili podani niti s pritožbo uveljavljeni razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo predlagatelja zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom ZPP).

13. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Ker predlagatelj s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka. Pritožbeno sodišče o stroških pritožbenega postopka nasprotne udeleženke ni odločalo, ker jih ta ni priglasila.