Jedro

Pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-H je lahko domnevo insolventnosti, v skladu s tretjim odstavkom 234. člena ZFPPIPP, izpodbijal vsak družbenik dolžnika. Iz osnutka novele ZFPPIPP-H z dne 13. 11. 2021 (EVA 2016-2030-0030) izhaja, da je predlagatelj ponovno preučil pravico do pritožbe družbenika, ki ni hkrati osebno odgovoren družbenik. Pri tem je ocenil, da interes družbenikov, ki za obveznosti družbe osebno ne odgovarjajo, v fazi izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka ne more biti posebej in na enak način varovan. Pravico družbenikov kapitalskih družb, ki za obveznosti družbe ne odgovarjajo, da se pritožijo zoper sklep o začetku stečajnega postopka na predlog upnika, je ocenil kot nesistemsko. Zaradi navedenega je bila z novelo ZFPPIPP-H spremenjena določba tretjega odstavka 234. člena tako, da lahko domnevo insolventnosti izpodbija samo osebno odgovorni družbenik dolžnika, ne pa tudi družbenik kapitalske družbe. Navedeno izhaja tudi iz drugega odstavka 242. člena ZFPPIPP, po katerem sodišče, če je izdalo sklep o začetku stečajnega postopka na upnikov predlog, ta sklep vroči tudi osebno odgovornemu družbeniku, ki lahko vloži pritožbo proti temu sklepu.

Procesno legitimacijo za opravljanje procesnih dejanj v predhodnem postopku ima tudi dolžnik, proti katerem je vložen predlog za začetek postopka. Do pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka lahko določena procesna dejanja, med katera sodi tudi vložitev pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka, opravi v imenu in za račun dolžnika zakoniti zastopnik, ki ga je zastopal do začetka stečajnega postopka. Ob drugačni razlagi bi bila dolžnikova pravica do pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka, izdan na predlog upnika, izvotlena.

Izrek

I.Pritožba družbenika dolžnika A. A. se zavrže.

II.Pritožba dolžnika se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje začelo stečajni postopek nad dolžnikom A. d. o. o. ter imenovalo stečajnega upravitelja.

2.Zoper navedeni sklep sta vložila pravočasno pritožbo dolžnik, zastopan po direktorju A. A. ter družbenik dolžnika A. A. Navajata, da je začela družba A. d. o. o. od prenosa poslovnega deleža na družbenika slabše poslovati, zaradi česar ni imela dovolj sredstev za poplačilo upnika. Poleg tega je družba nepričakovano izgubila računovodstvo in bančni račun. Navajata, da se pričakuje, da bo družba v roku treh do štirih mesecev pridobila nove posle ter bo sposobna začeti plačevati dolgove. Prosita za ugodno rešitev pritožbe.

3.Izjavo v zvezi s pritožbo je podal stečajni upravitelj. Predlagal je, da pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika zavrže kot nedovoljeno, saj v skladu z 244. in 245. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) z začetkom stečajnega postopka preneha pooblastilo dolžnikovega zastopnika za zastopanje družbe. Glede pritožbe družbenika dolžnika pa je predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in sklep o začetku stečajnega postopka potrdi, saj pritožnik ne izpodbija domneve insolventnosti.

4.Odgovor na pritožbo je vložila upnica Republika Slovenija. Predlagala je, da pritožbeno sodišče zavrže pritožbo dolžnika, zastopanega po direktorju družbe. Predlagala je tudi, da pritožbeno sodišče pritožbo družbenika zavrne kot neutemeljeno, saj ne izpodbija domneve insolventosti, njegove trditve o pridobitvi novih poslov pa so tudi dokazno nepodprte.

5.Pritožba dolžnika družbenika je nedovoljena, pritožba dolžnika pa je neutemeljena.

6.Upnica Republika Slovenija je predlog za začetek stečajnega postopka zoper dolžnika vložila dne 16. 10. 2024. Predlog je torej vložila v času, ko že velja novela ZFPPIPP-H (Uradni list RS št. 102/2023), zato je treba pri odločanju o zadevi upoštevati novelirano zakonsko ureditev.

7.Upnikov predlog za začetek stečajnega postopka mora sodišče vročiti dolžniku in ga opozoriti, da bo začela veljati domneva, da je insolventen, če v 15 dneh po prejemu upnikovega predloga ne bo ugovarjal, da ni insolventen ali da upnikova terjatve ne obstaja, ali zahteval odložitev odločanja o upnikovem predlogu v skladu z 236. členom ZFPPIPP. Če dolžnik v roku 15 dni po prejemu upnikovega predloga ne izjavi ničesar in tudi ne predlaga odložitve odločanja o upnikovem predlogu, se torej domneva, da je insolventen. Sodišče zato izda sklep o začetku stečajnega postopka zunaj naroka in ne da bi izvajalo dokaze o tem (2. točka 239. člena ZFPPIPP v zvezi s tretjim odstavkom 235. člena ZFPPIPP). Za izpodbijanje domneve insolventnosti iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP se smiselno uporabljata tretji in četrti odstavek 234. člena ZFPPIPP. Po tretjem odstavku 234. člen ZFPPIPP lahko domnevo insolventnosti izpodbija samo osebno odgovorni družbenik dolžnika ali dolžnik, če je predlog za začetek stečajnega postopka vložil njegov osebno odgovorni družbenik.

8.Pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-H je lahko domnevo insolventnosti, v skladu s tretjim odstavkom 234. člena ZFPPIPP, izpodbijal vsak družbenik dolžnika. Iz osnutka novele ZFPPIPP-H z dne 13. 11. 2021 (EVA 2016-2030-0030) izhaja, da je predlagatelj ponovno preučil pravico do pritožbe družbenika, ki ni hkrati osebno odgovoren družbenik. Pri tem je ocenil, da interes družbenikov, ki za obveznosti družbe osebno ne odgovarjajo, v fazi izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka ne more biti posebej in na enak način varovan. Pravico družbenikov kapitalskih družb, ki za obveznosti družbe ne odgovarjajo, da se pritožijo zoper sklep o začetku stečajnega postopka na predlog upnika, je ocenil kot nesistemsko. Zaradi navedenega je bila z novelo ZFPPIPP-H spremenjena določba tretjega odstavka 234. člena tako, da lahko domnevo insolventnosti izpodbija samo osebno odgovorni družbenik dolžnika, ne pa tudi družbenik kapitalske družbe. Navedeno izhaja tudi iz drugega odstavka 242. člena ZFPPIPP, po katerem sodišče, če je izdalo sklep o začetku stečajnega postopka na upnikov predlog, ta sklep vroči tudi osebno odgovornemu družbeniku, ki lahko vloži pritožbo proti temu sklepu.

9.Pritožba družbenika dolžnika, ki je organiziran kot družba z omejeno odgovornostjo, je po navedenem nedovoljena, saj mu zakon ne dalje procesne legitimacije za vložitev pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka (primerjaj 126. člen v zvezi s 55. členom ZFPPIPP).

Pritožbo družbenika dolžnika je zato pritožbeno sodišče kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

10.Po mnenju pritožbenega sodišča pa je zmotno stališče upravitelja ter upnice, oprto na določbi 244. in 245. člena ZFPPIPP,

po katerem ni dovoljena pritožba dolžnika, vložena po dosedanjem zakonitem zastopniku družbe.

11.Sklep o začetku postopka zaradi insolventnosti spada med sklepe, izdane v predhodnem postopku zaradi insolventnosti. Glede procesne legitimacije za vložitev pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka je zato treba upoštevati 126. člen v zvezi s 55. členom ZFPPIPP. Procesno legitimacijo za vložitev pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka ima vsaka stranka predhodnega postopka zaradi insolventnosti, to pa so: (1) predlagatelj postopka, (2) dolžnik, proti kateremu je vložen predlog za začetek postopka, če ni njegov predlagatelj ter (3) upnik, ki verjetno izkažejo svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu je bil vložen predlog za začetek postopka, če prijavi svojo udeležbo v predhodnem postopku.

12.Procesno legitimacijo za opravljanje procesnih dejanj v predhodnem postopku ima tudi dolžnik, proti katerem je vložen predlog za začetek postopka. Dolžnikova pravica do pritožbe je varovana v okviru 25. člena Ustave, po katerem je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Do pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka lahko zato določena procesna dejanja, med katera sodi tudi vložitev pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka, opravi v imenu in za račun dolžnika zakoniti zastopnik, ki ga je zastopal do začetka stečajnega postopka.

Ob drugačni razlagi bi bila dolžnikova pravica do pritožbe izvotlena.

13.Pritožba dolžnika je po navedenem dovoljena, ni pa utemeljena. V konkretnem primeru temelji sklep o začetku stečajnega postopka na domnevi insolventnosti dolžnika, ki izhaja iz procesnega položaja po tretjem odstavku 235. člena ZFPPIPP. Dolžnik s pritožbo ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da ni v zakonsko določenem roku po prejemu predloga za začetek stečajnega postopka vložil ugovora iz drugega odstavka 235. člena ZFPPIPP. Dolžnik tudi ne trdi, da bi v istem roku vložil zahtevo za odložitev odločanja po prvem odstavku 236. člena ZFPPIPP. V pritožbi navaja, da pričakuje, da bo podjetje v roku treh do štirih mesecev pridobilo nove posle ter bo sposobno začeti poplačati dolgove. S to pritožbeno navedbo pa dolžnik sklepa o začetku stečajnega postopka, ki temelji na domnevi insolventnosti iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP, ne more uspešno izpodbiti.

14.Pritožba dolžnika je neutemeljena. Izpodbijani sklep je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo dolžnika zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

-------------------------------

1Tako tudi Cst 58/2024 ter Cst 105/2024.

2Iz 245. člena ZFPPIPP izhaja, da prenehajo z začetkom stečajnega postopka pooblastila dolžnikovih zastopnikov, pooblastilo za zastopanje stečajnega dolžnika pa pridobi upravitelj. Kot določa prvi odstavek 244. člena ZFPPIPP nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka z začetkom dneva, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka.

3Tako tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cst 33/2022, Cst 11/2018, Cst 2/2014.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 25 Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 55, 126, 234, 234/3, 234/4, 235, 235/2, 235/3, 236, 236/1, 239, 242, 242/2, 244, 245

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.