U-I-78/94

9.2.1995

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Marka Svetine iz Novega Mesta na seji dne 9.2.1995

s k l e n i l o:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 73. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

A.

Pobudnik je Ustavnemu sodišču predlagal, da oceni ustavnost 73. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju: ZDoh). Meni, da z izpodbijano določbo fizičnim osebam (občanom) niso priznani amortizacijski stroški in stroški leasinga prevoznih sredstev kot odbitna postavka pri ugotavljanju davčne osnove in pri odmeri davka iz naslova najemnine, pridobljene z oddajanjem teh sredstev v najem.

Pobudnik navaja, da Uredba o nomenklaturi sredstev za amortizacijo leasing priznava kot materialno naložbo. Po nomenklaturi sredstev za amortizacijo naj bi se vlaganja za uporabo opreme v leasing amortizirala po 25-odstotni letni stopnji. Leasing naj bi bil zato po trditvah pobudnika materialna naložba, ki se amortizira, amortizacija pa naj bi bila strošek. Po veljavnih predpisih naj bi se nadomestilo, ki se plača za leasing, štelo kot strošek, ki se nadomešča iz skupnega prihodka.

Pobudnik meni, da bi se morali predpisi, ki urejajo to vprašanje za podjetja, osebne družbe in podjetnike posameznike, upoštevati tudi za druge fizične osebe, saj drugih predpisov, ki bi urejali to vprašanje za te osebe posebej, ni. Meni, da so z različnim obravnavanjem pravnih oseb in podjetnikov, posameznikov ter drugih fizičnih oseb te druge fizične osebe postavljene v neenakopraven položaj glede na pridobivanje dohodka, kar naj bi bilo v nasprotju z načelom pravne države (2. čl.Ustave).

Pobudnik je kot delavec podjetja GIP p.o., Novo Mesto, z njim sklenil pogodbo o najemu avtomobila za službene namene. Navaja, da mu pristojni upravni organ (Ministrstvo za finance) pri ugotavljanju osnove za davek od dohodnine ni priznal amortizacije avtomobila kot odbitne postavke, čeprav naj bi jo za garaže priznaval. Pobudnik meni, da naj bi bil s tem njegov pravni interes za vložitev pobude, da Ustavno sodišče oceni ustavnost izpodbijanega 73. člena ZDoh, izkazan.

O pobudi je podalo mnenje Ministrstvo za finance. Ministrstvo navaja, da se v skladu z ZDoh kot stroški investicijskega in tekočega vzdrževanja štejejo stroški, ki so potrebni za ohranitev premoženja v funkciji za oddajanje v najem, ne pa stroški investiranja v premoženje ali v nakup premoženja. Meni, da ima po ZDoh možnost odpisovanja vrednosti osnovnih sredstev le fizična oseba - samostojen podjetnik, ki mora o tem voditi poslovne knjige. Fizična oseba, ki nima statusa samostojnega podjetnika in ne vodi poslovnih knjig, po stališču Ministrstva ne more izkazovati premoženja kot osnovnega sredstva in ga ne more odpisovati. Samostojnemu podjetniku se priznavajo stroški leasinga in amortizacije za osebno vozilo le v primeru, da je vozilo neposreden pogoj za opravljanje njegove dejavnosti, zato po mnenju Ministrstva občani kot fizične osebe niso v neenakopravnem položaju s samostojnimi podjetniki.

B.

V postopku preizkusa pobude je Ustavno sodišče ugotovilo, da je dejanski in pravni položaj pravnih subjektov, ki opravljajo gospodarsko dejavnost na trgu zaradi pridobivanja dobička, bistveno drugačen od položaja fizičnih oseb, ki za to niso registrirani. Priznavanje amortizacije in obveznosti iz naslova leasinga prevoznih sredstev med stroške poslovanja ni mogoče enačiti z odbitnimi postavkami pri ugotavljanju osnove za davek od dohodkov doseženih z oddajo prevoznih sredstev fizičnih oseb v najem. Tako enačenje prvih in drugih pravnih subjektov bi lahko privedlo celo do prikritega opravljanja gospodarske dejavnosti fizičnih oseb, ne da bi opravljanje dejavnosti vpisale v ustrezen register in da bi za to pridobile potrebna dovoljenja. S tem bi se te osebe izognile ugotavljanju davka od dobička iz dejavnosti in bi neopravičeno dosegle privilegiran položaj. Ustavno sodišče zato sprejema stališče Ministrstva za finance, pobudnikove navedbe pa zavrača.

Ustavno sodišče nadalje ocenjuje, da je očitno, da ne gre za neenakost med najemodajalci prevoznih sredstev in nepremičnin pri ugotavljanju in odmeri davka od dohodkov, doseženih z njihovo oddajo. ZDoh v drugem odstavku 67. člena in v 70. členu določa, da se osnova za davek od dohodkov, doseženih z oddajanjem stanovanjskih in poslovnih prostorov, garaž ali prostorov za počitek oziroma rekreacijo v najem, za tam določene nominirane stroške, če zavezanec ne uveljavlja dejanskih stroškov.

Izpodbijana določba 73. člena sicer nima določbe o pavšalnem znižanju davčne osnove, vendar pa zavezancu omogoča, da z računi izkazuje dejanske stroške tekočega in investicijskega vzdrževanja ter druge stroške in plačane davke, ki so mu bili odmerjeni od dohodkov iz oddaje v najem po drugih predpisih. Zakonodajalec je torej zavezancu omogočil znižanje davčne osnove za davek od dohodkov, doseženih z oddajo prevoznih sredstev, in je očitno, da ne gre za kršenje načela enakosti v primerjavi z najemodajalci nepremičnin, kot to zatrjuje pobudnik.

Na podlagi navedenega je Ustavno sodišče ugotovilo, da pobuda za začetek postopka ni utemeljena in je pobudo na podlagi tretjega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št 15/94) zavrnilo.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi citiranega določila Zakona o Ustavnem sodišču v naslednji sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm in Franc Testen. Sklep je sodišče sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Tone Jerovšek