Jedro

Rok iz petega odstavka 200. člena ZDR-1 oziroma iz petega odstavka 204. člena ZDR, v katerem bi lahko tožeča stranka kot neizbrani kandidat na javnih razpisih za direktorja javnega podjetja X. d. o. o. zoper toženo stranko vložila odškodninsko tožbo zaradi kršitve prepovedi diskriminacije, je materialni prekluzivni rok, z iztekom katerega preneha sama pravica uveljavljati odškodnino.

Določbe ZPP o spremembi tožbe ne pomenijo, da bi si tožnik z naknadnim novim zahtevkom za plačilo odškodnine zaradi nepremoženjske škode iz razloga diskriminacije lahko podaljšal rok za sodno varstvo neizbranega kandidata v skladu s petim odstavkom 200. člena ZDR-1 oziroma petim odstavkom 204. člena ZDR. Navedene določbe ZPP o spremembi tožbe torej v takšnem primeru ne podaljšajo tudi roka za sodno varstvo neizbranega kandidata, ki je, kot že pojasnjeno, materialni prekluzivni rok, z vsemi značilnostmi takšnega roka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom odločilo:

I. Dopustijo se spremembe tožbe z dne 13. 5. 2013, z dne 31. 12. 2015, z dne 19. 12. 2016 oziroma z dne 22. 12. 2016, z dne 13. 3. 2017, z dne 22. 5. 2017 in z dne 11. 4. 2018. II. Ugotovi se, da je tožeča stranka tožbeni zahtevek z dne 13. 5. 2013, s katerim je za čas nastopa mandata njenega protikandidata od tožene stranke zahtevala izplačilo plač s pripadki, ki bi jih prejemala kot direktor javnega podjetja X. d. o. o., odvajanje ustreznih davščin in prispevkov ter priznanje vseh ostalih pravic iz delovnega razmerja, dne 19. 12. 2016 oziroma dne 22. 12. 2016 umaknila in se postopek v tem delu ustavi.

III. V celoti se zavrnejo vsi preostali tožbeni zahtevki tožeče stranke, ki se glasijo: _„1. Pri postopku izbora kandidatov na razpis Občine za direktorja X. d. o. o., je prišlo do neposrednega in posrednega diskriminatornega obravnavanja prijavljenih kandidatov s strani Komisije za volitve in imenovanja Občine, objavljenega na spletni strani Občine 27. 11. 2012 pod številko 21127._ _2. Razveljavi se ugotovitev Komisije za volitve in imenovanja Občine s 26. seje dne 15. 1. 2013, da prijava mag. A. A. na podlagi priloženih potrdil in dokazil ne izpolnjuje vseh razpisnih pogojev._ _3. Razveljavita se 1. in 2. sklep k točki II.c 21. seje občinskega sveta Občine z dne 20. 2. 2013, ki se glasita: 1. Občinski svet Občine za direktorja javnega podjetja X. d. o. o., imenuje B. B., 2. Mandat nastopi v roku 15 dni od imenovanja za mandatno dobo 4 leta._ _4. Občina je dolžna ponoviti javni razpis za direktorja X. d. o. o._ _5. Tožnik predlaga, da mu Okrožno sodišče v Kranju dodeli v konkretni zadevi odškodnino, ki je enaka vrednosti spornega predmeta v višini 9.000,00 EUR._ _6. Ugotovi se, da B. B. na obeh konkretnih razpisih za direktorja X. ne izpolnjuje pogoja o petletnih izkušnjah na vodilnih delovnih mestih in sprejme odločitev, da je njegovo imenovanje na položaj direktorja X. nično._ _7. Sklep tožene stranke št. 1100-5/2016-30 z dne 16. 2. 2017 o izbiri B. B., za direktorja X. d. o. o., se razveljavi._ _8. Tožena stranka je dolžna ponoviti postopek izbire kandidata za delovno mesto direktorja X. d. o. o., v roku 15 dni.“_

IV. Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti pravdne stroške v višini 1.242,91 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila le-teh.

2. Zoper navedeno odločbo, in sicer zoper točko III.5 (t. j. v delu, v katerem je sodišče prve stopnje zavrnilo njen zahtevek za plačilo odškodnine v višini 9.000,00 EUR) in točko IV izreka (t. j. glede odločitve o stroških postopka), se iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava (2. in 3. točka 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP)) pravočasno pritožuje tožeča stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, zadevno odločbo v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba tožeče stranke je bila vročena toženi stranki, ki v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in naložitev stroškov odgovora na pritožbo tožeči stranki.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je rok iz 5. odstavka 200. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/13 s spremembami, ZDR-1) oziroma iz 5. odstavka 204. člena prejšnjega Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/02 s spremembami, ZDR)1, v katerem bi lahko tožeča stranka kot neizbrani kandidat na javnih razpisih za direktorja javnega podjetja X. d.o.o. zoper toženo stranko vložila odškodninsko tožbo zaradi kršitve prepovedi diskriminacije2, materialni prekluzivni rok, z iztekom katerega preneha sama pravica uveljavljati odškodnino. Sodna praksa v zvezi s tem je enotna.3

6. Ni moč slediti pritožbenim navedbam tožeče stranke, da bi si že z vložitvijo tožbe v 30-dnevnem roku po prejemu obvestila tožene stranke neizbranemu kandidatu glede razpisa iz leta 2013 oziroma s spremembo tožbe v 30-dnevnem roku po prejemu obvestila tožene stranke neizbranemu kandidatu glede razpisa iz leta 2017 varovala rok za uveljavljanje ustreznega tožbenega zahtevka neizbranega kandidata, čeprav tožnica v tem 30 dnevnem roku še ni uveljavljala zahtevka iz naslova odškodnine za nepremoženjsko škodo iz razloga diskriminacije, kot to določa 8. člen ZDR-1 oziroma 7. odstavek 6. člena ZDR.4 Določbe ZPP o spremembi tožbe (členi 184 do 187) ne pomenijo, da bi si tožnik z naknadnim novim zahtevkom za plačilo odškodnine zaradi nepremoženjske škode iz razloga diskriminacije lahko podaljšal rok za sodno varstvo neizbranega kandidata v skladu s 5. odstavkom 200. člena ZDR-1 oziroma 5. odstavkom 204. člena ZDR. Navedene določbe ZPP o spremembi tožbe torej v takšnem primeru ne podaljšajo tudi roka za sodno varstvo neizbranega kandidata, ki je, kot že pojasnjeno, materialni prekluzivni rok, z vsemi značilnostmi takšnega roka.5

7. Tožeča stranka je tako po lastnih navedbah6 toženkino Obvestilo neizbranemu kandidatu, št. 014-36/2012-44 z dne 22. 2. 2013 (priloga A1 spisa) glede prvega razpisa iz leta 20127, prejela dne 23. 2. 2013. Tožbo je sicer vložila že 25. 3. 20138, vendar je zahtevek za plačilo odškodnine v zvezi s tem razpisom postavila šele s spremembo tožbe z dne 19. 12. 2016 (vloženo dne 22. 12. 2016)9, pri čemer je utemeljitev, da gre za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve prepovedi diskriminacije, podala šele s spremembo tožbe z dne 11. 4. 2018.10 11 Glede razpisa iz leta 201612 pa se je tožeča stranka o neizbiri po lastnih navedbah seznanila13 najkasneje dne 22. 2. 201714, zahtevek za plačilo nepremoženjske škode zaradi kršitve prepovedi diskriminacije v zvezi s tem razpisom pa je postavila šele s spremembo tožbe z dne 11. 4. 2018.15 Ker je torej tožeča stranka plačilo odškodnine zaradi kršitve prepovedi diskriminacije glede obeh zadevnih razpisov uveljavljala po preteku omenjenega 30 dnevnega prekluzivnega roka, je ta njena pravica po samem zakonu ugasnila in tako do predmetne odškodnine ni (več) upravičena.16 Posledično dejstva in okoliščine glede dejanskega nastanka škode ter njene višine v obravnavani zadevi niso več pravno odločilni in jih sodišče prve stopnje pravilno ni ugotavljalo. Pritožbeni očitki o zmotno oziroma nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju zato po vsem pojasnjenem niso utemeljeni.

8. Pritožbene navedbe, da naj bi tožeča stranka zamudila prekluzivni rok za uveljavljanje sodnega varstva neizbranega kandidata zaradi neustreznega pravnega pouka tožene stranke v obvestilih o neizbiri, predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto (1. odstavek 337. člena ZPP). Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da ZDR-1 oziroma ZDR v takšnih primerih niti ne predpisujeta pravnega pouka17, z zgolj splošnim napotilom na sodno varstvo v obvestilih o neizbiri (prilogi A1 in A33 spisa) pa tožena stranka tožeče tudi ni z ničemer zavedla.

9. Tožeča stranka odločitev o pravdnih stroških izpodbija le z argumentom nepravilnosti odločitve o glavni stvari. Slednji se je izkazal za neutemeljenega, zato je neutemeljena tudi pritožba zoper stroškovni del izreka izpodbijane sodbe.

10. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

11. Ker so se po vsem obrazloženem pritožbeni očitki izkazali za neutemeljene, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

12. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s 1. odstavkom 165. člena ter 1. odstavkom 154. in 155. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, tožena stranka pa z odgovorom na pritožbo v ničemer ni prispevala k dodatni razjasnitvi zadeve, zato pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Ker je bil prvi razpis tožene stranke (Občine) za direktorja javnega podjetja X. d. o. o., objavljen 27. 11. 2012 (priloga A4 spisa), je za odškodninski zahtevek zaradi domnevne kršitve prepovedi diskriminacije pri tem razpisu potrebno uporabiti določbo 5. odstavka 204. člena prej veljavnega ZDR (enako npr. sodba in sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Pdp 817/2016 z dne 5. 1. 2017). Drugi razpis toženke za direktorja javnega podjetja X. d. o. o. pa je bil objavljen že v času veljavnosti ZDR-1, in sicer 21. 12. 2016 (priloga B4 spisa). 2 Javno podjetje, v katerem si za imenovanje na mesto direktorja prizadeva tožnik, je organizirano kot družba z omejeno odgovornostjo. V skladu z 28. členom Zakona o gospodarskih javnih službah (Ur. l. RS, št. 32/93 s spremembami, ZGJS) se za vprašanja, ki se nanašajo na položaj javnega podjetja, uporabljajo predpisi, ki urejajo položaj podjetij oziroma gospodarskih družb, če s tem ali drugim zakonom niso urejena drugače. Smiselno enako je to urejal tudi 43. člen Zakona o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 38/10 s spremembami, ZUKN). Vprašanje imenovanja direktorja javnega podjetja, kot tudi vprašanje reševanja sporov v zvezi s tem, ne v ZGJS ne v drugem zakonu ni urejeno drugače, zato je za presojo te zadeve potrebno uporabiti določbe ZGD-1, torej pravo gospodarskih družb v smislu določbe 1. točke 1. odstavka 482. člena ZPP. To določbo je smiselno potrebno uporabiti tudi v sporih s kandidati za člane organov upravljanja družb, ne le takrat, ko gre za člane teh organov. Glede na to je zadevni spor gospodarski spor (npr. sklepa Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Up 409/2013 z dne 5. 6. 2014 in opr. št. VIII R 16/2016 z dne 12. 10. 2016 (slednji na list. št. 54 do 58 spisa)). Edino pravno podlago za uveljavljanje zahtevkov zaradi diskriminacije neizbranega kandidata pa predstavljajo določbe 8. člena in 5. odstavka 200. člena ZDR-1 oziroma 7. odstavka 6. člena in 5. odstavka 204. člena ZDR-1. 3 Npr. sklepi Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Pdp 22/2018 z dne 11. 4. 2018, opr. št. Pdp 781/2017 z dne 4. 1. 2018, opr. št. Pdp 1016/2015 z dne 5. 11. 2015 in opr. št. Pdp 444/2012 z dne 11. 10. 2012, sodba in sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Pdp 42/2016 z dne 4. 2. 2016 ter sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Pdp 590/2014 z dne 12. 3. 2015. 4 Iz določbe 8. člena ZDR-1 oziroma 7. odstavka 6. člena ZDR izhaja, da lahko neizbrani kandidat uveljavlja zgolj odškodnino zaradi kršitve prepovedi diskriminacije (enako npr. tudi sklepi Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Pdp 1016/2015 z dne 5. 11. 2015, opr. št. Pdp 444/2012 z dne 11. 10. 2012, opr. št. Pdp 454/2012 z dne 13. 9. 2012, opr. št. Pdp 840/2011 z dne 15. 12. 2011 in opr. št. Pdp 455/2011 z dne 10. 8. 2011, sodba in sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Pdp 156/2010 z dne 12. 5. 2010 ter sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Up 134/2013 z dne 7. 11. 2013). 5 Smiselno npr. odločbi Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 125/2007 z dne 23. 9. 2008 in opr. št. VIII Ips 292/2011 z dne 5. 6. 2012, sklepi Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 444/2012 z dne 11. 10. 2012, opr. št. Pdp 499/2014 z dne 18. 9. 2014 in opr. št. Pdp 1016/2015 z dne 5. 11. 2015 ter sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Pdp 590/2014 z dne 12. 3. 2015. 6 Pripravljalna vloga tožeče stranke z dne 9. 5. 2013, list. št. 11 spisa. 7 Priloga A4 spisa. 8 Dohodni zaznamek na list. št. 1 spisa. 9 Dohodni zaznamek na list. št. 64 spisa. 10 Zapisnik o prvem naroku za glavno obravnavo z dne 11. 4. 2018, list. št. 136 spisa. 11 Kot že pojasnjeno lahko neizbrani kandidat skladno z 8. členom ZDR-1 oziroma 7. odstavkom 6. člena ZDR uveljavlja zgolj odškodnino zaradi kršitve prepovedi diskriminacije (enako npr. tudi sklepi Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Pdp 1016/2015 z dne 5. 11. 2015, opr. št. Pdp 444/2012 z dne 11. 10. 2012, opr. št. Pdp 454/2012 z dne 13. 9. 2012, opr. št. Pdp 840/2011 z dne 15. 12. 2011 in opr. št. Pdp 455/2011 z dne 10. 8. 2011, sodba in sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Pdp 156/2010 z dne 12. 5. 2010 ter sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Up 134/2013 z dne 7. 11. 2013). 12 Objava javnega razpisa z dne 21. 12. 2016 v prilogi B4 spisa. 13 Odločilen je datum kandidatove seznanitve z neizbiro (npr. sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Pdp 22/2018 z dne 11. 4. 2018). 14 Sprememba tožbe z dne 13. 3. 2017, list. št. 80 spisa, enako pa izhaja tudi iz obvestila tožene stranke tožeči o neizbiri z dne 16.2.2017 (priloga A33 spisa) in zapisnika o vpolgedu tožeče stranke v dokumentacijo izbirnega postopka z dne 22. 2. 2017 (priloga A34 spisa). 15 Zapisnik o prvem naroku za glavno obravnavo z dne 11. 4. 2018, list. št. 136 spisa. 16 Npr. sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Pdp 590/2014 z dne 12. 3. 2015, smiselno pa tudi sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Pdp 109/2019 z dne 27. 2. 2019 ter sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 118/2010 z dne 6. 9. 2011. 17 Npr. sodba in sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Pdp 42/2016 z dne 4. 2. 2016 in sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Pdp 635/2015 z dne 6. 8. 2015.