Jedro

Organ za BPP pravilno šteje, da iz citiranih določb izhaja, da prosilcu ne pripada pravna pomoč za katerokoli pravno storitev oziroma za strokovno pomoč v nekem postopku že zato, ker izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP po 13. členu ZBPP. Organ za BPP je tako dolžan ugotoviti tudi, ali zadeva, zaradi katere prosilec prosi za BPP, ni očitno nerazumna oziroma mora oceniti, ali ima prosilec verjetne izglede za uspeh tako, da je razumno začeti postopek, se ga udeleževati ali vložiti pravno sredstvo. Ne gre za odločanje o utemeljenosti pravnega sredstva, ki ga želi vložiti prosilec za BPP. Temveč gre za oceno, ali je glede na konkretne okoliščine primera, z razlogi kot jih zatrjuje prosilec, razumno pričakovati uspeh v konkretnem postopku, ali pa iz prošnje izhaja, da to ni verjetno. Gre torej za tehtanje, ali razlogi, ki jih v okoliščinah posameznega primera navaja prosilec (vsaj) verjetno govorijo v prid uspehu v postopku.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Organ za brezplačno pravno pomoč (BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnil tožnikovo prošnjo za BPP z 9. 2. 2022, v kateri je prosil za dodelitev BPP za sestavo in vložitev pobude za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil. V obrazložitvi se sklicuje na 2. člen Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in poudarja, da je za izrek kazni predvidena izdaja oblastnega posamičnega akta - obsodilne sodbe, kar pomeni, da izpodbijana določba o kazni (konkretno tretji in šesti odstavek 308. člena KZ-1G) na tožnikov pravni položaj učinkuje posredno. V primerih, kot je obravnavani, ko določba ne učinkuje neposredno, pa je Ustavno sodišče že večkrat izreklo, da je treba za obravnavanje pobude za začetek postopka presoje ustavnosti izčrpati vsa pravna sredstva zoper posamični akt, vključno z ustavno pritožbo, ki mora biti vložena pred pobudo ali hkrati z njo, saj v nasprotnem primeru Ustavno sodišče pobudo zavrže. Organ ugotavlja, da iz odgovora Ustavnega sodišča izhaja, da ni prejelo ustavne pritožbe, ki bi se nanašala na tožnika. Tako zaključuje, da vsebinski kriterij za dodelitev BPP po 24. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) ni podan, saj bo, glede na to, da procesne predpostavke niso podane, Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka presoje ustavnosti zavrglo, zato je prošnja za dodelitev BPP očitno nerazumna.

**Bistvene navedbe strank v upravnem sporu**

2. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri med drugim navaja, da je napačen zaključek organa, da naj ne bi izkazal pravnega interesa oziroma neposrednega posega določbe 308. člena ZKP v njegov pravni položaj in pravice. Poudarja, da je izpodbijana določba o kazni v konkretnem primeru na njegov pravni položaj neposredno učinkovala, njen učinek na njegove pravice in pravni položaj pa je izkazal s tem, da je k prošnji za BPP priložil posamični akt. Izpostavlja, da odločitev organa v konkretnem primeru odstopa od siceršnje prakse, saj je v primerljivih zadevah pri drugih krajevno pristojnih organih prošnjam za BPP odobreno. Sklicuje se tudi na sodbi tega sodišča III U 5/2016 in II U 167/2018 ter poudarja, da je njegov pooblaščenec od vložitve prošnje za BPP zanj opravljal dejanja, ki so bila za vložitev ustavne pobude nujna, neodložljiva in za katera se je smatralo, da bodo krita z BPP, saj so za odobritev izpolnjeni vsi pogoji. Predlaga vpogled v spis Okrožnega sodišča v Kopru I K 59242/2020. Sodišču po povedanem predlaga, naj izpodbijano odločbo spremeni tako, da njegovi prošnji za dodelitev redne BPP za vložitev pobude za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa oziroma splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil ugodi od 9. 2. 2022 dalje in za izvajanje BPP določi Odvetniško družbo A., o.p., d.o.o., ...; podrejeno predlaga naj izpodbijano odločbo razveljavi (pravilno: odpravi – opomba sodišča) in zadevo vrne organu v ponovno odločanje. Hkrati zahteva povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Toženka v odgovoru na tožbo dodatno pojasnjuje svojo odločitev in sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne brez izvedbe glavne obravnave, saj dejansko stanje med strankama ni sporno ter odloči, da je tožnik sam dolžan kriti svoje stroške postopka.

**Odločanje po sodnici posameznici**

4. Sodišče je na seji 7. 4. 2022 sprejelo sklep I U 298/2022-9, da v zadevi odloča sodnica posameznica iz razloga po tretji alineji drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).1 Ugotovilo je namreč, da se zadeva nanaša na vprašanje pravilnosti oziroma zakonitosti odločitve organa o zavrnitvi BPP tožniku po določbah 24. člena ZBPP, ki so predmet obširne sodne prakse in da dejansko stanje tudi ni zapleteno.

5. Tožnikov pooblaščenec na naroku za glavno obravnavo na izrecno vprašanje sodnice ni imel nobenih pripomb v zvezi s sestavo sodišča. 6. Toženka se naroka za glavno obravnavo, kljub pravilnemu vabljenju, ni udeležila.

**Datum odločitve sodišča**

7. Sodišče je narok za glavno obravnavo v celoti snemalo. Prepis zvočnega posnetka zapisnika je bil po podatkih sodnega spisa tožnikovemu pooblaščencu vročen 6. 5. 2022. Sodišče je sodbo izdalo po izteku petdnevnega roka za ugovor zoper morebitne nepravilnosti prepisa.2 **Dokazni sklep**

8. Na naroku za glavno obravnavo 3. 5. 2022 je sodišče vpogledalo vse listine v upravnem spisu zadeve in listino, ki jo je tožnik predložil v sodni spis, označeno kot prilogo A2. 9. Dokazna predloga za zaslišanje tožnika in za vpogled v spis Okrožnega sodišča v Kopru I K 59242/2020 sta bila na naroku za glavno obravnavo umaknjena.

**K I. točki izreka**

10. Tožba ni utemeljena.

11. Med strankama je sporno, ali tožnik izpolnjuje objektivni pogoj po 24. členu ZBPP za dodelitev BPP za sestavo in vložitev pobude za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil v zvezi s kazensko zadevo Okrožnega sodišča v Kopru. Iz njegove prošnje za dodelitev BPP, ki je del upravnega spisa zadeve, izhaja, da je bil obdolžen storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehajanje meje ali ozemlja države po šestem v zvezi s tretjim odstavkom 308. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). V prošnji navaja, da je bila za kaznivo dejanje po tretjem odstavku 308. člena KZ-1 pred novelo KZ-1G predvidena zaporna kazen od treh mesecev do petih let, novela pa jo zvišuje na obdobje od treh do desetih let. Za kaznivo dejanje po šestem odstavku pa je bila pred novelo predpisana kazen od enega do osem let zapora, novela pa je kazen zvišala na obdobje od treh do petnajstih let. Zvišanje je občutno, saj posebni maksimum zaporne kazni zdaj znaša kar dvakratnih prejšnjega posebnega maksimuma ter da se je položaj obdolžencev tovrstnih kaznivih dejanjih bistveno poslabšal. Tako meni, da sta kršena 14. in 21. člen Ustave Republike Slovenije in prosi za odobritev BPP za vložitev pobude za oceno ustavnosti in zakonitosti 308. člena KZ-1. 12. Prvi odstavek 24. člena ZBPP določa, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je pomembna za prosilčev osebni in socialno - ekonomski položaj oziroma je pričakovan izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

13. Organ za BPP pravilno šteje, da iz citiranih določb izhaja, da prosilcu ne pripada pravna pomoč za katerokoli pravno storitev oziroma za strokovno pomoč v nekem postopku že zato, ker izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP po 13. členu ZBPP. Organ za BPP je tako dolžan ugotoviti tudi, ali zadeva, zaradi katere prosilec prosi za BPP, ni očitno nerazumna oziroma mora oceniti, ali ima prosilec verjetne izglede za uspeh tako, da je razumno začeti postopek, se ga udeleževati ali vložiti pravno sredstvo. Ne gre za odločanje o utemeljenosti pravnega sredstva, ki ga želi vložiti prosilec za BPP. Temveč gre za oceno, ali je glede na konkretne okoliščine primera, z razlogi kot jih zatrjuje prosilec, razumno pričakovati uspeh v konkretnem postopku, ali pa iz prošnje izhaja, da to ni verjetno. Gre torej za tehtanje, ali razlogi, ki jih v okoliščinah posameznega primera navaja prosilec (vsaj) verjetno govorijo v prid uspehu v postopku.

14. Organ za BPP je v predmetnem postopku ugotovil, da Ustavno sodišče ni prejelo ustavne pritožbe, ki bi se nanašala na tožnikovo ime, kar izhaja iz odgovora Ustavnega sodišča št. R-3/22-24 s 16. 2. 2022 na dopis organa za BPP.

15. Po presoji sodišča je organ za BPP glede na tako ugotovljeno dejansko stanje, ki mu tožnik ne oporeka, pravilno ocenil, da iz okoliščin primera ne izhaja verjetnost, da bi tožnik uspel s pobudo za oceno postopka ustavnosti 308. člena KZ-1. Ugotovil je namreč, da ni vložil ustavne pritožbe in tako zoper obsodilno sodbo ni izčrpal vseh pravnih sredstev.

16. Ustavno sodišče je že zavrglo pobude za začetek postopka presoje ustavnosti 308. člena KZ-1. Sklenilo je, da del kazenske norme, s katerim je predpisana kazen, ne posega neposredno v pravice, pravne interese oziroma pravni interes posameznika.3 Za izrek kazni je predvidena izdaja obsodilne sodbe. Pobuda se lahko vloži šele po izčrpanju sredstev zoper sodbo, vključno z ustavno pritožbo.

17. V obravnavani zadevi tožnik, kot rečeno, ustavne pritožbe ni vložil. Posledično ni izkazal pravnega interesa za oceno ustavnosti izpodbijanih določb KZ-1. Tako ni verjetno, da bi s svojo pobudo uspel; ustavno sodišče bi jo namreč zavrglo. Povedano še drugače: v primerih s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago izid ni bil pozitiven (tretji odstavek 24. člena ZBPP). Zadeva torej očitno ni razumna (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP).

18. Tožnikovo mnenje, da tretji in šesti odstavek 308. člena KZ-1 nanj neposredno vplivata, ni pravilno. Neposredni vpliv ima pravnomočna obsodilna sodba, konkretno izrek kazni v njej. V tej luči njegov ugovor o tem, da je brezpredmetno izčrpati vsa pravna sredstva pred vložitvijo pobude, ni utemeljen.

19. Ob tem je treba dodati, da tožnik svoje trditve, da bi organ odstopil od ustaljene prakse, ni z ničemer podprl. Ni na primer predložil obrazložitev zadev, v katerih naj bi ostali organi za BPP ob podobnem dejanskem stanju in pravni podlagi odločili drugače. 20. Sodbi naslovnega sodišča, na kateri se sklicuje v tožbi (II U 167/2018 z 20. 6. 2018 in III U 5/2016 z 28. 1. 2016) pa se nanašata na BPP v kazensko preiskovalnem postopku (in ne v postopku pred ustavnim sodiščem) in sta torej neprimerljivi z dejanskim in pravnim stanjem v tej zadevi.

21. Po povedanem sodišče zaključuje, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. **K II. točki izreka**

22. Skladno s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1 Po tretji alineji 2. odstavka 13. člena ZUS-1 upravno sodišče odloča po sodniku posamezniku, če gre v zadevi za enostavno dejansko in pravno stanje. 2 Tretji odstavek 125. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 3 Glej: sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-828/21 z 20. 12. 2021, 5. točka in U-I-41/22 z 22. 2. 2022, 5. točka.