Jedro

Ker tožnik v postopku skrbnika za posebn primer nima položaja stranke, niti se v tem postopku ne varuje tožnikove pravice in pravne koristi, je organ prve stopnje ravnal pravilno, ko je tožnikovo pritožbo, predlog za obnovo in zahtevo za odpravo oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici zavrgel.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. V prvo navedenem izpodbijanemu sklepu, 1221-25/2014 z dne 26. 1. 2016, je Center za socialno delo Jesenice (v nadaljevanju CSD Jesenice) zavrgel tožnikov predlog za obnovo postopka končanega z odločbo 1221-25/2014 z dne 2. 4. 2014 (1. točka izreka) in zahtevo za povrnitev stroškov postopka (2. točka izreka), ter odločil, da stroški v postopku niso nastali (3. točka izreka). V obrazložitvi izpodbijanega sklepa CSD Jesenice kot razlog za zavrženje predloga za obnovo postopka navaja, da predloga za obnovo postopka ni podala upravičena oseba. Tožnik v postopku postavitve skrbnika za poseben primer, A.A. ni bil stranka, niti se v postopku niso varovale tožnikove pravice in pravne koristi. Zato tudi ne more biti utemeljena okoliščina na katero tožnik opira svoj predlog za obnovo postopka, in sicer, da bi mu CSD Jesenice moral priznati položaj stranke oziroma stranskega udeleženca. Svoje premoženjske pravice in koristi v zvezi s pravnimi posli, ki so bili sklenjeni v zvezi s premoženjem pridobljenim s strani A.A., bo tožnik moral uveljavljati v sodnih postopkih. V upravnem postopku postavitve skrbnika za poseben primer se o teh pravicah ni odločalo. CSD Jesenice je na podlagi 267. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) tožnikov predlog za obnovo postopka zaradi neizpolnjevanja pogojev iz 267. člena ZUP, zavrgel. Ker tožnik ni bil stranka v postopku postavitve skrbnika za poseben primer, je bilo treba tudi zahtevo za povrnitev stroškov postopka zavreči. Posebni stroški postopka pa niso nastali.

2. V drugo navedenem izpodbijanem sklepu, 1221-25/2014 z dne 26. 1. 2016, je CSD Jesenice zavrgel pritožbo tožnika zoper odločbo CSD Jesenice 1221-25/2014 z dne 2. 4. 2014 (1. točka izreka) in zahtevo za povrnitev stroškov postopka (2. točka izreka), ter odločil, da stroški v postopku niso nastali (3. točka izreka). V obrazložitvi tega sklepa CSD Jesenice navaja, da je odločba z dne 2. 4. 2014 postala 25. 4. 2014 pravnomočna, tožnik pa ni upravičena oseba za vložitev pritožbe. Položaj stranke ima samo oseba, ki se postavlja pod skrbništvo in oseba, ki je postavljena za skrbnika in s tem prevzema pravice in dolžnosti, postopek postavitve skrbnika pa se vodi po uradni dolžnosti. Druge osebe v tem postopku ne morejo varovati svojih pravic in pravnih koristi, saj se o njih ne odloča. Ker tožnik nima položaja stranke, niti se v tem postopku ne varujejo njegove pravice, je CSD Jesenice tožnikovo pritožbo zavrgel. Ker tožnik ni bil stranka v postopku postavitve skrbnika za poseben primer, je bilo treba tožnikovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka zavreči. Posebni stroški postopka pa niso nastali.

3. Tožena stranka je tožnikovo pritožbo zoper oba sklepa zavrnila kot neutemeljeno (1. in 2. točka izreka). V 3. točki izreka je zahtevo tožnika za odpravo oziroma razveljavitev odločbe CSD Jesenice 1221-25/2014 z dne 2. 4. 2014, zavrgla. Predlog za povrnitev stroškov pa je zavrnila (4. točka izreka). V zvezi s 1. in 2. točko izreka tožena stranka navaja, da je bil postopek pred CSD Jesenice pravilen, odločbe (pravilno sklepa) pa pravilna in zakonita. Tožnikovo zahtevo za odpravo oziroma za razveljavitev odločbe CSD Jesenice 1221-25/2014 z dne 2. 4. 2014 po nadzorstveni pravici pa je tožena stranka zavrgla, ker tožnik ni bil stranka v postopku imenovanja skrbnika za poseben primer A.A. in tudi ni upravičen predlagatelj zahteve za odpravo oziroma razveljavitev odločbe z dne 2. 4. 2014. ZUP v 2. točki prvega odstavka 129. člena določa, da organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če vložnik ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka. Glede na navedeno je tožena stranka tožnikov zahteval odpravo oziroma razveljavitev odločbe z dne 2. 4. 2014, zavrgla.

4. Tožnik je 23. 12. 2016 vložil tožbo zaradi odprave odločbe (pravilno sklepa) CSD Jesenice 1221-25/2014 z dne 26. 1. 2016 (zavrženje predloga za obnovo postopka) in odločbo (pravilno sklepa) Centra za socialno delo Jesenice 1221-25/2014 z dne 26. 1. 2016 (zavrženje pritožbe zoper odločbo 1221-25/2014 z dne 2. 4. 2014) ter 3. in 4. točke odločbe Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti 060-9/2016/5 z dne 22. 11. 2016. V tožbi navaja, da je po prejemu tožbe v zadevi I P 483/2015 Okrožnega sodišča v Kranju izvedel za odločbo CSD Jesenice z dne 2. 4. 2014, zato je zahteval vročitev navedene odločbe. Po prejemu odločbe je ugotovil, da je odločba nepravilna in nezakonita, zato je vložil pritožbo, predlog za obnovo postopka ter zahtevek za odpravo oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici.

5. Tožnik navaja, da je že v pritožbi navedel, da je CSD Jesenice napačno ugotovil dejansko stanje in napačno uporabil določbe materialnega predpisa. V posledici navedenega pa je tudi kršil pravila postopka. CSD Jesenice bi moral pred izdajo odločbe izvesti ugotovitveni postopek, da bi se prepričal o tem, kakšni so interesi A.A. oz. kakšno ravnanje je potrebno za varstvo njenih pravic in koristi. Tožnik meni, da bi mu moral CSD Jesenice kot lastniku nepremičnin priznati status stranke v postopku ali vsaj udeleženca v postopku. Prav tako bi moral CSD Jesenice ugotoviti, da B.B. ne izpolnjuje pogojev za skrbništvo, saj obstaja očiten konflikt interesov med njenimi željami in pravicami ter pravnimi koristmi A.A. Nenazadnje pa za premoženje ni treba skrbeti, ker je last tožnika in on skrbi zanj.

6. Nadalje tožnik v zvezi s predlogom za obnovo postopka navaja, da je CSD Jesenice izdal odločbo na podlagi neresničnih navedb B.B. Slednja je dosegla izdajo zanjo ugodne odločbe na podlagi neresničnih navedb. Listine, ki jih je B.B. predložila v pravdnem postopku predstavljajo nove dokaze na podlagi katerih bi moral CSD Jesenice njen predlog zavrniti, če ne že zavreči zaradi pomanjkanja pravnega interesa.

7. V zahtevku za odpravo oz. razveljavitev sklepa CSD Jesenice z dne 2. 4. 2017 tožnik navaja, da je CSD Jesenice z izdajo odločbe očitno prekršil materialni predpis, zlasti določbe Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) glede postavitve skrbnika odsotni osebi. S tem je izkazan zakoniti razlog za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici. Tožnik je predlagal razveljavitev po nadzorstveni pravici na podlagi drugega odstavka 274. člena ZUP, ter odpravo oz. razveljavitev pravnih posledic izpodbijane odločbe in zadržanje izvršitve odločbe do odločitve.

8. Tožnik nadalje v tožbi navaja, da je tožena stranka zavzela napačno stališče, da se status stranke ne presoja po ZUP, ampak ZZZDR. Določitev kroga strank je področje tako materialnega kot procesnega predpisa. Določba 43. člena ZUP je tista, ki daje podlago za udeležbo tožnika v postopku, vendar ne zaradi ozkih določb ZZZDR, ampak zaradi varstva tožnikovih pravic in koristi kot lastnika nepremičnine, glede katere je skrbnica za posebni primer vložila tožbo v pravdnem postopku na ničnost pogodbe, torej pravnega posla, s katerim je tožnik pridobil lastninsko pravico. Tožnik meni, da je sporna aktivna legitimacija skrbnice za posebni primer za vložitev tožbe v pravdnem postopku, saj tožbo vlaga zaradi lastnih koristi in ne zaradi koristi osebe pod skrbništvom. Drugače kot s pravnimi sredstvi zoper odločbo o postavitvi skrbnice za posebni primer tožnik ne more uveljavljati pravnega varstva zoper sporno aktivno legitimacijo v pravdi. Nadalje navaja, da v konkretni zadevi ne pride v poštev sklicevanje na odločbo I Up 113/2006 (pravilno I Up 1113/2006), ker je v navedeni zadevi šlo za vprašanje koristi osebe, ki se postavlja pod skrbništvo. Tožnik trdi, da sporna odločba o postavitvi skrbnika za posebni primer dejansko zasleduje koristi in interese skrbnika in ne osebe, ki se ji skrbnik postavlja, zato tožnik uveljavlja pravno varstvo in zahteva položaj stranke. Če je postavitev skrbnika v nasprotju z interesi in koristmi osebe, ki se ji skrbnik postavlja, je taka odločba sama po sebi nezakonita in v nasprotju s pravnim redom. Tožnik meni, da bi kot tožnik lahko začel obnovo postopka po uradni dolžnosti, saj gre za tako očitno nezakonitost, da je to pravzaprav dolžan storiti. Smiselno enako pa to velja tudi za odpravo in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici. Nenazadnje je pritožbeni organ ob prejemu tožnikovih vlog izvedel za akte CSD Jesenice, ki zaradi očitnih nezakonitosti kar kličejo po odpravi in razveljavitvi. Glede na navedeno, tožnik sodišču predlaga, da se: 1. sklep CSD Jesenice, 1221-25/2014 z dne 26. 1. 2016 (o zavrženju predloga za obnovo postopka), odpravi in se obnova postopka končanega s sklepom CSD Jesenice, 1221-25/2014 z dne 2. 4. 2014, dovoli; 2. da se sklep CSD Jesenice, 1221-25/2014 z dne 26. 1. 2016 (o zavrženju pritožbe zoper odločbo 1221-25/2014 z dne 2. 4. 2014), odpravi in se pritožbi ugodi ter sklep CSD Jesenice 1221-25/2014 z dne 2. 4. 2014 odpravi in zadeva vrne CSD Jesenice v ponoven postopek; 3. da se sklep Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, 060-9/2016/5 z dne 22. 11. 2016 v 3. in 4. točki izreka odpravi in se sklep CSD Jesenice razveljavi po nadzorstveni pravici, tožniku pa se priznajo priglašeni stroški; 4. tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške postopka.

9. Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

10. Sodišče je v obravnavani zadevi odločalo po sodnici posameznici na podlagi druge alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1. 11. Tožba ni utemeljena.

12. Iz predloženega upravnega spisa izhaja, da je CSD Jesenice izdal odločbo 1221-25/2014 z dne 2. 4. 2014, s katero je A.A. imenoval skrbnika za poseben primer za vložitev tožbe in za zastopanje v postopku uveljavljanja ničnosti prodajnih pogodb SV 806/2002 in SV 500/2003. Za skrbnico je CSD Jesenice imenoval B.B., hčerko A.A. Zoper odločbo CSD Jesenice je tožnik vložil pritožbo in predlog za obnovo postopka. Pritožba je bila zavržena, ker tožnik v postopku postavitve skrbnika za poseben primer A.A. nima položaja stranke, niti se v tem postopku ne varujejo njegove pravice in pravne koristi (sklep CSD Jesenice 1221-25/2014 z dne 26. 1. 2016). Predlog za obnovo postopka je CSD Jesenice zavrgel zaradi neizpolnjevanja pogojev iz 267. člena ZUP (sklep CSD Jesenice 1221-25/2014 z dne 26. 1. 2016). Zoper oba navedena sklepa je tožnik vložil pritožbo in zahtevo za odpravo oz. razveljavitev odločbe z dne 2. 4. 2014 po nadzorstveni pravici. Pritožbeni organ je pritožbo zoper oba navedena sklepa zavrnil kot neutemeljeno. Zahtevo tožnika za odpravo oz. razveljavitev odločbe z dne 2. 4. 2014 po nadzorstveni pravici je pritožbeni organ zavrgel na podlagi 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.

13. Prvi tožbeni ugovor se nanaša na zavrženje pritožbe zoper odločbo CSD Jesenice, 1221-25/2014 z dne 2. 4. 2014. Postopek postavitve skrbnika za posebni primer se začne in vodi po uradni dolžnosti na podlagi 216. člena ZZZDR. Besedilo citiranega določila namreč jasno in nedvoumno nalaga CSD, da začne in vodi takšne postopke, torej gre za postopek po uradni dolžnosti, kjer pa so najbližji sorodniki, člani gospodinjstva in sosedje (2. alineja 217. člena ZZZDR) dolžni obvestiti CSD o tem, da je treba nekoga postaviti pod skrbništvo ali da mu je potrebna kakšna oblika varstva, ki jo daje CSD. V upravnem postopku za postavitev skrbnika za posebni primer je stranka v postopku le oseba, ki se postavlja pod skrbništvo, in tudi oseba, ki je postavljena za skrbnika. Glede na navedeno sodišče sledi stališču CSD Jesenice in tožene stranke, da ima položaj stranke v upravnem postopku za postavitev skrbnika za poseben primer oseba, ki se ji postavlja skrbnik zaradi varovanja njenih pravic in pravnih koristi, kot tudi oseba, ki je postavljena za skrbnika, ker prevzema določene obveznosti, ko jih nalaga ZZZDR. Ker pa tožnik v konkretnem postopku postavitve skrbnika za posebni primer A.A. nima položaja stranke, je CSD Jesenice po presoji sodišča pravilno v skladu z določbo prvega odstavka 248. člena ZUP tožnikovo pritožbo zavrgel. 14. Drugi tožbeni ugovor se nanaša na zavrženje predloga za obnovo postopka končanega z odločbo CSD Jesenice 1221-25/2014 z dne 2. 4. 2014. Obnova postopka, je izredno pravno sredstvo, s katerim se obnovi postopek, ki je bil končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni več rednega pravnega sredstva. Zaradi pravne varnosti je sam postopek uporabe tega izrednega pravnega sredstva dovoljen le ob posebnih, vnaprej z zakonom določenih pogojih. Tako ZUP izrecno določa, da mora organ, ki je pristojen za odločanje o predlogu za obnovo upravnega postopka, ko prejme takšen predlog, najprej preizkusiti, ali je predlog dovoljen, popoln in pravočasen, ali ga je podala upravičena oseba in ali je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazana (prvi odstavek 267. člena ZUP). Glede na navedene zakonske določbe, sodišče tudi v tem delu sledi stališču CSD Jesenice in tožene stranke, da tožnik ni bil stranka v postopku postavitve skrbnika za poseben primer A.A., niti se v tem postopku niso varovale tožnikove pravice in pravne koristi, zato tožnik ni upravičena oseba za vložitev predloga za obnovo postopka. Po presoji sodišča je CSD Jesenice pravilno ugotovil, da predloga za obnovo postopka ni podala upravičena oseba in je tako utemeljeno zavrgel tožnikov predlog za obnovo postopka na podlagi 267. člena ZUP. Takšna odločitev je tudi v skladu s sodno prakso (glej sodbe Vrhovnega sodišča RS I Up 297/2005, I Up 1113/2006, I Up 787/2006 in sodbe UPRS U 1944/2001, U 2059/2004, U 1559/2010, I U 1476/2012).

15. Tretji tožbeni ugovor se nanaša na 3. in 4. točko izreka odločbe tožene stranke z dne 22. 11. 2016. Kot že zgoraj navedeno, tožnik ni bil stranka tega upravnega postopka. Le tisti, ki je dejansko imel položaj stranke v upravnem postopku, je aktivno legitimiran za vložitev zahteve za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici. Ker tožnik to ni, je tožena stranka tožnikovo zahtevo pravilno zavrgla na podlagi 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Na drugačno odločitev pa tudi ne vplivajo tožbene navedbe, da bi morala tožena stranka navedeno odločbo razveljaviti po nadzorstveni pravici po uradni dolžnosti. Po uradni dolžnosti razveljavi pristojni organ odločbo po nadzorstveni pravici, če izve oz. ugotovi, da so podani razlogi za razveljavitev. V obravnavani zadevi obstoja takšnih razlogov tožena stranka ni ugotovila. Z izpodbijano odločbo je tako tožena stranka odločila o zahtevi tožnika, za katero pa je ugotovila, da tožnik ni bil stranka tega postopka in zato odločila, kot je zgoraj navedeno. Po presoji sodišča je tožena stranka navedla pravilne razloge in sprejela pravilno odločitev, da se tožnikova zahteva za odpravo oz. razveljavitev odločbe CSD Jesenice, 1221-25/2014 z dne 2. 4. 2014 po nadzorstveni pravici na podlagi 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, zavrže ter tožnikov zahtevek za povrnitev stroškov postopka zavrne.

16. Po povedanem je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

17. Odločitev o stroškovnem zahtevku tožnika je sodišče sprejelo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.