Jedro

Glede na izrecno napotilo višjega sodišča z dne 30. 1. 2007, vložene pripravljalne vloge s strani tožnika ter dodaten poziv prvostopenjskega sodišča na popravo zahtevka, ob dejstvu, da je tožnika ves čas zastopal odvetnik, ki je prava uka oseba, prvostopenjsko sodišče tožniku ni bilo dolžno dati daljšega roka od roka do konca glavne obravnave za popravo tožbenega zahtevka in je revizijski očitek kršitve določb ZPP neutemeljen.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka je dolžna tožencu v 15. dneh od prejema te odločbe povrniti 392,10 EUR stroškov odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da je tožnik postal lastnik nepremičnine na naslovu B., parc. št. 1134, vl. št. 1206 k.o. ..., ki vsebuje: kletni etažni prostor v izmeri 46,50 m², garaža v izmeri 37,80 m², oz. skupaj 84,30 m², pritlični prostor – garsonjera v velikosti 19,40 m², kopalnica v izmeri 2,40 m², garsonjera v izmeri 19,65 m², kopalnica v izmeri 2,40 m² ter terasa v izmeri 12 m² s faktorjem 0,25 po 3 m², skupaj 48 m², prostor v etaži I. nadstropja verande v izmeri 11,50 m², WC 1,40 m², kopalnica 3,60 m², kuhinja 7,80 m², hodnik 8,55 m², soba 12,58 m², soba 15,75 m², soba 18,20 m², soba 26,15 m², soba 12,95 m² in terasa v izmeri 38,12 m², s faktorjem 0,25 pa 9,53 m², vse skupaj 128 m², skupaj z grajenim krovom, kar vse predstavlja po ugotovitvah izvedenca F. V. in S. P. 72/100-tin deleža od celote, kar je tožena stranka dolžna priznati in tožniku izstaviti listino za vpis solastninskega deleža v višini 72/100-tin deleža nepremičnine na ime tožnika, vse v 15-tih dneh po pravnomočnosti sodbe, sicer bo ta pravnomočna sodba naslovnega sodišča nadomestila tako listino pod izvršbo. Tožečo stranko je sodišče obvezalo, da mora tožencu povrniti stroške pravdnega postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Navedbe revidenta

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določb procesnega prava. Meni, da bi moralo prvostopenjsko sodišče skladno s 108. členom ZPP tožnika pozvati naj nepopolno tožbo popravi oziroma dopolni in mu določiti primeren rok za popravo oziroma dopolnitev. Sodišče bi moralo tožnika na razumljiv način in v skladu z zakonskimi določili poučiti, kako mora tožbo popraviti in ga opozoriti, kakšno bo nadaljnje ravnanje sodišča v primeru, če tožba ne bo ustrezno popravljena. Pritožbeno sodišče bi moralo ob pravilni uporabi materialnega prava tožbenemu zahtevku ugoditi, saj je le-tega tožnik v roku za pritožbo popravil. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Sodišče je revizijo vročilo (375. člen Zakona o pravdnem postopku, Ur. l . RS, št. 73/07 – ZPP-UPB3; v nadaljevanju ZPP) nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Tožnika je zapuščinsko sodišče napotilo na pravdo, da dokaže, da ¾ stanovanjske hiše na parc. št. 1134 k.o. ... ne spada v zapuščino po pok. J. U. Tožnik navaja, da mu je pokojni oče s pogodbo dne 10. 11. 1997 lastninsko pravico na delih objekta priznal, tožena stranka pa izpodbija obseg priznane lastninske pravice.

7. Drugi odstavek 48. člena Stvarnopravnega zakonika določa, da se lastnik in graditelj lahko dogovorita, da na nepremičnini nastane solastnina.

8. Solastnina je pravica več lastnikov na nerazdeljeni stvari. Delež vsakega solastnika je določen v razmerju s celoto (idealni del – 65. člen Stvarnopravnega zakonika /prej 13. člen ZTLR/). Če torej tožeča stranka zahteva ugotovitev solastninske pravice na parceli št. 1134 do 72/100, to pomeni, da zahteva delež na celotni parceli. Ker torej tožeča stranka ne zatrjuje pravno odločilnih dejstev za pridobitev solastninske pravice na sporni nepremičnini, temveč zatrjuje obstoj izključne lastninske pravice na delu nepremičnine (kot je to natančno opisala v spremenjenem tožbenem zahtevku), je njen zahtevek neutemeljen.

9. Sklepčnost je materialnopravna (in ne procesnopravna) predpostavka za utemeljenost tožbenega zahtevka. Pomeni, da pravna posledica, ki jo zahteva tožnik v tožbi, izhaja iz trditev (zatrjevanih dejstev) v sami tožbi. Če te povezave ni, obstaja nasprotje med tožbenimi trditvami in tožbenim predlogom, in je zato treba takšen tožbeni zahtevek zavrniti. Sklepčnost pomeni, da iz dejstev, ki jih je tožnik navedel v tožbi, izhaja tista pravna posledica, ki jo tožnik zatrjuje v zahtevku. V tožbi mora biti torej naveden sklop pravotvornih dejstev, ki zadošča za sklep o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Bistveni element sklepčnosti je, da je tožbeni zahtevek logično povezan s tožbenimi trditvami. Ali povedano drugače: sodišče lahko s sodbo ugodi le zahtevku z dejansko podlago v tožbenih trditvah, ki imajo ob ustrezni aplikaciji materialnega prava za posledico utemeljenost tožbenega zahtevka. Neutemeljen je revizijski očitek kršitve 108. člena ZPP, saj sklepčnost ni procesna predpostavka oziroma pogoj za popolnost tožbe.

10. Kot sta revidentu pravilno pojasnili že sodišči prve in druge stopnje, je imel le-ta dovolj časa in napotkov, da bi lahko nesklepčnost tožbe pravočasno odpravil. Že pritožbeno sodišče je v razveljavitvenem sklepu z dne 30. 1. 2007 v obrazložitvi natančno pojasnilo, kako bo moral tožnik tožbeni zahtevek popraviti, da bo tožba sklepčna. Tožnika je ves čas zastopal odvetnik. Tožnik je tožbeni zahtevek popravil s pripravljalno vlogo 27. 9. 2007, vendar nesklepčnosti tožbe s tem ni odpravil, na kar ga je opozorilo prvostopenjsko sodišče na glavni obravnavi 18. 10. 2007. Glede na izrecno napotilo višjega sodišča z dne 30. 1. 2007, vložene pripravljalne vloge s strani tožnika ter dodaten poziv prvostopenjskega sodišča na popravo zahtevka, ob dejstvu, da je tožnika ves čas zastopal odvetnik, ki je prava uka oseba, prvostopenjsko sodišče tožniku ni bilo dolžno dati daljšega roka od roka do konca glavne obravnave za popravo tožbenega zahtevka in je revizijski očitek kršitve določb Zakona o pravdnem postopku neutemeljen. Oblikovanje pravilnega tožbenega zahtevka je predvsem stvar stranke in po slovenski pravni teoriji sodišče praviloma ni dolžno dajati pobude za spremembo, naj stranka postavi drug zahtevek ali postavljen zahtevek utemelji z drugimi dejstvi(1). Odprava nesklepčnosti v pritožbi pa je bila glede na določbo 337. člena ZPP prepozna, kot je to tožniku pravilno pojasnilo že pritožbeno sodišče. 11. Ker je materialno pravo pravilno uporabljeno in ker uveljavljani revizijski razlog ni podan, je bilo treba tožnikovo revizijo na podlagi določbe 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti. Odločitev o stroških temelji na 154. členu ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in stroškovnikom na l. št. 288. .

Op. št. (1): Betetto, Komentar Zakona o pravdnem postopku, 2. knjiga, str.589.