Jedro

Glede na to, da je bil toženki določen rok za dopolnitev vloge oziroma pripravo elaborata, pri čemer toženka ni predlagala podaljšanja tako določenega roka, elaborata pa ni pripravila kljub temu, da ji je tožnica posredovala njegov vzorec s pojasnilom o metodologiji njegove priprave, toženka pri izpolnjevanju svoje pogodbene obveznosti v obravnavanem primeru ni zadostila standardu skrbnega ravnanja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške v postopku s pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 21458/2009 z dne 24. 2. 2009 v 1. in 4. odstavku izreka.

2. Zoper takšno odločitev se iz vseh razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) (1) pritožuje toženka. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevek v celoti zavrne s stroškovno posledico, podrejeno pa da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške s pritožbo.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim navedbam in sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Priglaša stroške z odgovorom na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnica je v konkretni zadevi kot izvajalec storitev po pogodbi o naročilu za izdelavo projektne dokumentacije vtoževala plačilo pogodbene kazni, ker tožena stranka kot naročnik ni izpolnila svoje obveznosti izdelave investicijskega elaborata, zaradi česar je bila njena prijava na razpis podjetniškega sklada zavržena. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o ugoditvi zahtevku za plačilo pogodbene kazni oprlo na naslednja odločilna dejstva, na katera je sodišče druge stopnje vezano (prvi odstavek in drugi odstavek 458. člena ZPP): - tožnica je 17. 10. 2008 oddala prijavo na razpis Slovenskega podjetniškega sklada, - Slovenski podjetniški sklad je toženo stranko pozval k dopolnitvi vloge z izdelavo investicijskega elaborata v roku 8 dni, - v skladu s pogodbo o naročilu, ki sta jo sklenili pravdni stranki, je bila izdelava investicijskega elaborata v primeru, če bo ta za prijavo na razpisu potreben, naloga toženke, - izdelava investicijskega elaborata je bila potrebna, če je investicija presegala 500.000,00 EUR bruto, - investicija tožene stranke je pogoj iz prejšnje alineje izpolnjevala, - toženka investicijskega elaborata ni izdelala, - Slovenski podjetniški sklad je vlogo toženke s sklepom z dne 18. 12. 2008 zavrgel. 6. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi presodilo, da je imela toženka po pozivu za dopolnitev prijave na razpis na razpolago dovolj časa za pripravo investicijskega elaborata in da posledično sodi vzrok za neizpolnitev pogodbene obveze v toženkino sfero. Upoštevalo je, da bi toženka lahko predlagala podaljšanje roka, če je menila, da je to potrebno, pri čemer ji je tožnica celo poslala vzorec investicijskega elaborata in ji pojasnila metodologijo njegove priprave. Toženka v pritožbi neutemeljeno vztraja, da je za pravilno razsojo v obravnavanem primeru odločilno, da jo je tožnica po njenih trditvah zavedla glede obveznosti priprave investicijskega elaborata, ker je ob podpisu pogodbe ni pravilno seznanila, ali takšna obveznost nastane pri neto ali bruto vrednosti investicije.

7. Četudi bi bila priprava investicijskega elaborata dejansko zahtevna in čeprav bi imela toženka v primeru, da bi jo tožnica opozorila na dolžnost priprave takšnega elaborata ob sklenitvi pogodbe, za njegovo pripravo na voljo obdobje teka roka za prijavo ter obdobje teka roka za dopolnitev vloge (skupaj 22 dni namesto 8 dni), navedeno ne vpliva na odločilnost zgoraj izpostavljenih okoliščin za presojo odgovornosti toženke za neizpolnitev svoje pogodbene obveznosti. Pogodbena stranka se namreč pri neizpolnitvi svoje pogodbene obveznosti ne more sklicevati na ravnanje sopogodbenika, če bi ga lahko pričakovala ali bi se lahko izognila oziroma odvrnila njegove posledice. Glede na to, da je bil toženki določen rok za dopolnitev vloge oziroma pripravo elaborata, pri čemer toženka ni predlagala podaljšanja tako določenega roka, elaborata pa ni pripravila kljub temu, da ji je tožnica posredovala njegov vzorec s pojasnilom o metodologiji njegove priprave, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da toženka pri izpolnjevanju svoje pogodbene obveznosti v obravnavanem primeru ni zadostila standardu skrbnega ravnanja (6. člen OZ).

8. Neutemeljeno je tudi grajanje neizvedbe naroka pred sodiščem prve stopnje. Sodna praksa in teorija (2) sta enotni, da mora stranka v sporu majhne vrednosti predlagati izvedbo naroka izrecno in da ni mogoče šteti, da predlaganje ustnih dokazov pomeni zahtevo za izvedbo naroka. Opozarjanje toženke, da je v postopku predlagala zaslišanje prič, zato ne more utemeljiti kršitve iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, niti kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (ki jih toženka v pritožbi smiselno utemeljuje s sklicevanjem na kršitev 454., 4. in 5. člena ZPP).

9. Ker nobena izmed strank ni predlagala izvedbe naroka, pravno relevantno stanje pa je bilo v zadostni meri razjasnjeno že na podlagi listinskih dokazov, je namreč sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo drugega odstavka 454. člena ZPP in ni izvajalo dokazovanja z zaslišanjem prič. Iz navedenega razloga tudi ni bilo dolžno podrobneje pojasnjevati zavrnitve predlogov ustnih dokazov.

10. Glede zavrnitve predlaganih pisnih dokazov, tj. vpogleda v upravni spis in predloga za opravo poizvedb pri javnem skladu RS za podjetništvo v zvezi s prijavo na razpis z vso priloženo dokumentacijo, pa toženka ni zatrdila, da jih predhodno sama ni mogla pridobiti, kar bi bila dolžna upoštevajoč 226. člen ZPP. Glede vpogleda v upravni spis pa tudi ni zadostila zahtevani zadostni konkretizaciji dokaznega predloga. Sodna praksa namreč zahteva, da se takšen predlog substancira z navedbo listin spisa, v katere naj se vpogleda.

11. Ker torej v pritožbi uveljavljane kršitve niso podane, pri preizkusu izpodbijane odločbe pa sodišče druge stopnje ni našlo drugih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. v zvezi s prvim in drugim odstavkom 458. člena ZPP), je pritožbo toženke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Toženka s pritožbo ni uspela, zato mora stroške v postopku s pritožbo kriti sama (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Sodišče druge stopnje tožnici ni priznalo stroškov z odgovorom na pritožbo, saj ti glede na vsebino odgovora za odločitev o pritožbi niso bili potrebni (155. člen ZPP).

13. O pritožbi je v skladu s petim odstavkom 458. člena ZPP odločila sodnica posameznica.

(1) Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl. (2) Glej N. Betetto, Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 722.