Jedro

Okoliščina, ki pomeni razlog za obnovo postopka, mora biti verjetno izkazana; rok enega meseca je pričel teči z dnem, ko je organ mogel navesti oziroma uporabiti nove dokaze.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 15.10.2001, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba proti sklepu Davčne uprave N.G., izpostave N.G. z dne 6.6.2001. Z njim je bilo odločeno, da se postopek odmere dohodnine za leto 1998 za tožnika kot zavezanca, ki je bil končan z odločbo z dne 9.9.1999, obnovi po uradni dolžnosti tako, da se glede na nova dejstva oziroma nove dokaze ugotovi pravilna davčna osnova in odmera davka - dohodnine.

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe pritrjuje toženi stranki, da obstoji verjetnost, da naj bi tožnik v letu 1998 z opravljanjem storitev in poslov po pogodbah in na drugih pravnih podlagah tujim pravnim osebam dosegal obdavčljive prejemke (3. alinea 1. odstavka 15. člena Zdoh) v znesku 113,086.906,00 SIT, ki jih ni napovedal in pri odmeri dohodnine za omenjeno leto tudi niso bili upoštevani, ker davčni organ zanje ni vedel. Navedena ugotovitev (ki bi lahko vplivala na drugačno odmero dohodnine) izhaja iz zapisnika Davčne uprave N.G., Oddelka za davčno inšpiciranje z dne 29.5.2001, in dodatka z dne 28.5.2001, s katerim je davčni organ prve stopnje (Izpostava N.G.) seznanjen z dopisom z dne 29.5.2001. Zato je dne 6.6.2001 izdani sklep organa prve stopnje glede na rok iz 1. odstavka 260. člena ZUP pravočasen.

Tožnik v pritožbi, ki jo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov, navaja, da iz sodbe sodišča prve stopnje (niti iz odločbe tožene stranke) ne izhaja, katero novo dejstvo oziroma nov dokaz naj bi bil podlaga za odločitev o obnovi odmernega postopka (če naj bi bile to fotokopije 22-ih dokumentov o pologih tuje gotovine na tuji banki, potem gre za dokazilo v tujem jeziku, ki je pridobljeno na nezakonit način, pridobljeno pa je pred 18.4.2001 - torej je sklep organa prve stopnje prepozen); katera dejstva izkazujejo verjetnost, da naj bi šlo pri spornih prejemkih za "tožnikove prejemke" po 3. alinei 1. odstavka 15. člena ZDoh; zakaj naj bi uradna oseba od tožnika zahtevala, da se izjasni o omenjenih 22-ih fotokopijah listin, ki so še vedno v tujem jeziku, ter kdo naj bi jih izročil pooblaščeni uradni osebi (šlo naj bi za podatke, ki predstavljajo poslovno tajnost). Predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi, izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbi ugodi ter odločba tožene stranke odpravi, oziroma podrejeno, da se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je davčni organ prve stopnje obnovil postopek odmere dohodnine po uradni dolžnosti (1. odstavek 260. člena ZUP). Svojo odločitev je oprl na dejstvo, za katerega je izvedel iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu davčnih obveznosti za leti 1996 in 1998 z dne 8.5.2001, ter dodatka k zapisniku z dne 28.5.2001. Pri obnovi postopka po uradni dolžnosti izda pristojni organ sklep, s katerim odloči, da se postopek obnovi, če poprej ugotovi, da so izpolnjeni zakonski pogoji (2. odstavek 268. člena ZUP). Izvesti mora formalni preizkus in ugotoviti, ali je okoliščina, ki pomeni razlog za obnovo postopka, verjetno izkazana (1. odstavek 267. člena ZUP). Gre za predhodni postopek, v katerem se obravnava abstraktna dopustnost obnove postopka. Gre za pravni preizkus, saj se ne ugotavlja, ali novo dejstvo res obstaja, ampak se novo dejstvo ocenjuje le abstraktno: ali je uveljavljani razlog obnove eden izmed tistih, ki so našteti v zakonu.

V obravnavani zadevi iz ugotovitev inšpekcijskega pregleda, da je tožnik pri italijanski banki ... za račun družb I.S.T. L. in Ž.T.Z. položil večje zneske tujih valut (tolarska protivrednost 113,086.906,00 SIT), za kar davčnemu organu ni predložil potrdil o prevzemu gotovine od dolžnikov navedenih družb kot dokaz, da gre za pomoč prenosa pri sprejemanju gotovine od dolžnikov omenjenih družb in polaganje zneskov na njihove račune, izhaja verjetnost, da naj bi tožnik v omenjenem letu prejemal obdavčljive dohodke (prejemke v smislu 3. alinee 1. odstavka 15. člena ZDoh), ki jih v napovedi za odmero dohodnine ni napovedal in pri sami odmeri niso bili upoštevani, ker davčni organ zanje ni vedel; torej predstavlja obnovitveni razlog iz 1. točke 260. člena ZUP.

Pri obnovi postopka po uradni dolžnosti izda pristojni organ sklep, s katerim odloči, da bo postopek obnovljen, če poprej ugotovi, da so izpolnjeni zakonski pogoji (2. odstavek 268. člena ZUP). Če ugotovi, da je obnovitveni razlog verjetno izkazan (1. odstavek 267. člena ZUP), mora preizkusiti še, ali je okoliščina, ki se uveljavlja kot razlog za obnovo postopka, takšna, da bi lahko (sama zase ali v zvezi z drugimi, že ugotovljenimi okoliščinami) pripeljala do drugačne odločbe (3. odstavek 267. člena ZUP). Pri tem preizkusu pa ne gre za vprašanje, ali v resnici obstaja tista okoliščina, ki se uveljavlja kot razlog za obnovo postopka, temveč gre za presojanje nekvalificiranosti (pravne relevantnosti): ali bi, če bi obstajala in bila znana ter uporabljena v prejšnjem postopku, sploh lahko pripeljala do drugačne odločbe v stvari. Tožnik naj ne bi v napovedi za odmero dohodnine za leto 1998 napovedal prejemkov v omenjenem znesku. Ker pa bi njihova napoved (prejemki v smislu 3. alinee 1. odstavka 15. člena ZDoh) mogla pripeljati do drugačne odmere dohodnine za omenjeno leto, če bi bili znani in upoštevani v prejšnjem postopku, je bila obnova postopka v obravnavani zadevi tudi po presoji pritožbenega sodišča utemeljena.

Po določbi 2. odstavka 263. člena ZUP je na enomesečni rok, v katerem lahko predlaga obnovo postopka stranka, vezan tudi organ, če začne obnovo po uradni dolžnosti. Omenjeni subjektivni (prekluzivni) rok teče v primeru iz 1. točke 260. člena ZUP od dneva, ko je stranka oziroma organ mogel navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze. Z organom po stališču pritožbenega sodišča ne more biti mišljen davčni inšpektor, ki opravlja inšpekcijski nadzor kot vrsto (obliko) davčnega nadzora, ampak organ, ki je izdal odločbo, na katero se nanaša obnovitveni razlog. Zato omenjeni rok teče od dneva, ko je za odločanje o obnovi pristojen organ zvedel za nova dejstva oziroma jih je mogel navesti. Ta pa po presoji pritožbenega sodišča v obravnavani zadevi (glede na podatke upravnih spisov) ni mogel začeti teči pred 29.5.2001. To pa pomeni, da je dne 6.6.2001 izdan sklep pravočasen.

Ker torej niso podani v pritožbeni uveljavljani razlogi niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče v skladu s 73. členom ZUS pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo.