Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodbe, s katero je končan postopek v sporu majhne vrednosti, ni mogoče izpodbijati zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vzdržalo v veljavi svoj sklep o izvršbi z dne 28.4.1997, opr.št. I 97/09747 v 1. in 3. točki izreka ter tako tožencu naložilo, da tožeči stranki plača 7.903,00 SIT s pripadki.
Proti sodbi se pritožuje toženec, ki uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvemu sodišču v novo sojenje. Navaja, da je nepravilna ugotovitev sodišča, ker toženec ni dobil ustreznih zdravil, zaradi česar je dobil močan napad, pri čemer pa je tožeča stranka omenjena zdravila tožencu obračunala. Tožencu ni bilo dovoljeno vložiti nasprotne tožbe, prav tako pa je bil tudi zavrnjen njegov predlog za zaslišanje osebja kliničnega centra.
Nasprotno tožbo bi želel toženec vložiti zaradi pretrpelih duševnih in telesnih bolečin.
Pritožba ni utemeljena.
V danem primeru se tožbeni zahtevek ne tiče denarne terjatve, ki bi presega 8.000,00 SIT ter gre tako na podlagi določbe 458. člena Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977, ki se glede na datum izdaje sodbe sodišča prve stopnje na podlagi 498. člena novega Zakona o pravdnem postopku uporablja, za postopek v sporih majhne vrednosti.
Sodbo, s katero je končan postopek v sporih majhne vrednosti pa se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977 in zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ne pa zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (1. odstavek 467. člena ZPP/77). Pritožbeni preizkus prvostopne sodbe pa pokaže, da kakšne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 354. člena ZPP/77 prvostopno sodišče ni zagrešilo.
Ne glede na navedeno pa je glede na pritožbene navedbe tožencu pojasniti, da iz podatkov spisa ne izhaja, da bi toženec vložil nasprotno tožbo ter torej niso utemeljene njegove pritožbene trditve, po katerih sodišče prve stopnje nasprotne tožbe ni dovolilo, prav tako pa iz podatkov spisa tudi ne izhaja, da bi zaradi zatrjevanih pretrpelih duševnih in telesnih bolečin toženec v postopku podal konkretiziran pobotni ugovor. Ob takšnem stanju in ob dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje, ki jih pritožbeno sodišče sprejema pa je toženec bil pri tožeči stranki dva dni v oskrbi, nima sklenjenega dodatnega zdravstvenega zavarovanja ter je tako dolžan doplačati razliko do cene oskrbnega dne, kot jo sicer pokriva obvezno zdravstveno zavarovanje. Odločitev sodišča prve stopnje je torej pravilna in zakonita, noben uveljavljani in dovoljeni pritožbeni razlog ni podan ter je zato pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 368. člena ZPP/77 zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo. Toženec lahko odškodnino za zatrjevano škodo, ki naj bi jo v času zdravljenja pri tožeči stranki utrpel, uveljavlja s posebno tožbo.