Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če udeleženka s pritožbo zoper sklep o umiku pritožbe uveljavlja neveljavnost umika, nato pa umakne tudi to pritožbo, ob tem pa zakonita zastopnika v imenu družbe, en s pritožbami, drug pa z umiki, delujeta drug proti drugemu, pride do situacije, ki kaže na namen škodovanja. V takem primeru je mogoče sodno varstvo zagotoviti le tako, da sodišče v določeni fazi odloči o pritožbi.
Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi v delu, v katerem je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je udeleženka umaknila pritožbo z dne 28. 10. 2010 zoper sklep Srg 2010/34609 z dne 01. 10. 2010 ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
V preostalem delu se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep potrdi v delu, v katerem je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je udeleženka umaknila dopolnitev pritožbe z dne 02. 11. 2010.
Zoper sklep o vpisu družbe v sodni register se je udeleženka pritožila. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pritožbo umaknila. Zato je izdalo v uvodu citirani sklep o umiku pritožbe.
Udeleženka se je zoper sklep o umiku pritožbe pritožila. Uveljavljala je nedovoljeno razpolaganje strank, zaradi katerega naj bi sodišče prve stopnje ne smelo upoštevati umika pritožbe, s predlogom pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi in vsebinsko odloči o pritožbi udeleženke zoper sklep o vpisu subjekta v sodni register.
Udeleženka je tudi navedeno pritožbo umaknila z vlogo z dne 30. 11. 2010. V obravnavani zadevi pritožbeno sodišče ob uporabi načela prepovedi zlorabe procesnih pravic (smiselna uporaba drugega odstavka 11. člena ZPP), ni upoštevalo umika pritožbe zoper sklep o umiku pritožbe. Če udeleženka s pritožbo zoper sklep o umiku pritožbe uveljavlja neveljavnost umika, nato pa umakne tudi to pritožbo, ob tem pa zakonita zastopnika v imenu družbe, en s pritožbami, drug pa z umiki, delujeta drug proti drugemu, pride do situacije, ki kaže na namen škodovanja. V takem primeru je mogoče sodno varstvo zagotoviti le tako, da sodišče v določeni fazi odloči o pritožbi.
Pritožba udeleženke zoper sklep je delno utemeljena.
Neutemeljena je pritožba v delu, v katerem oporeka pravici enega od zakonitih zastopnikov družbe, da samostojno izjavlja voljo družbe. Udeleženka registrskega postopka, ki po enem od zakonitih zastopnikov želi s pritožbo doseči spremembo firme subjekta, ki ga je registrsko sodišče vpisalo v sodni register, je pravna oseba. Pravno osebo v postopku zastopa njen zakoniti zastopnik, oziroma če jih je več, njeni zakoniti zastopniki. Zakoniti zastopnik družbe z omejeno odgovornostjo je direktor družbe (1. odstavek 515. člena ZGD). Če ima družba več direktorjev, družbena pogodba določa, ali delujejo skupno ali kot posamični poslovodje. V obravnavanem primeru udeleženke vsak od direktorjev – Mi. T. in Ma. T., zastopata družbo samostojno. To pa pomeni, da za prijavo udeležbe v registrskem postopku in za vložitev pritožbe, ki jo je v imenu družbe vložila pooblaščenka, zadošča, da je pooblastilo odvetnici podpisal eden izmed direktorjev. Enako velja za umik pritožbe. Ko je sodišče prve stopnje prejelo pritožbo in izjavo o umiku pritožbe, ni imelo razlogov, da podvomi v različne interese zastopnikov, zato pa tudi ne podlage za tehtanje interesov posameznega direktorja udeleženke, da se strinja s firmo druge družbe ali ji nasprotuje. Pravilno je ugotovilo, da je udeleženka navzven izjavila svojo voljo s pritožbo nato pa tudi z vlogo o umiku.
Vendar pritožnica pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje prezrlo, da je udeleženka registrskega postopka 28. 10. 2008 vložila zoper sklep o vpisu družbe C. d.o.o. pritožbo ter z vlogo z dne 02. 11. 2010 dopolnitev pritožbe, umaknila pa je pritožbo z dne 02. 11. 2010. Ker je navedla, da udeleženka nima nobenega interesa za pritožbo, istočasno pa, da umika vlogo – pritožbo z dne 02. 11. 2010, je glede vprašanja, ali je udeleženka v celoti umaknila pritožbo zoper sklep o vpisu ali le dopolnitev pritožbe, vloga o umiku najmanj nejasna. Pred odločitvijo o tem, da ugotovi umik pritožbe zoper sklep o vpisu subjekta v sodni register, bi zato moralo sodišče prve stopnje udeleženko pozvati, da se jasno in nedvomno izjavi, ali umika pritožbo v celoti. Sama izjava o umiku pa po stališču pritožbenega sodišča ne zadošča za sklepanje, da jo je umaknila v celoti. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje delno razveljavilo v delu, v katerem je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je udeleženka umaknila pritožbo z dne 28. 10. 2010 ter v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka prvega odstavka 39. člena ZSReg). V preostalem delu, glede umika dopolnitve pritožbe z dne 02. 11. 2010, pritožba ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in v tem delu sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka prvega odstavka 39. člena ZSReg).
Ker je udeleženka v pritožbi zatrjevala, da pritožba ni umaknjena v celoti, pozivanje udeleženke, da se izjavi ali umika tudi pritožbo z dne 28. 10. 2010, ne bi bilo več smiselno. Zato bo morala sodnica odločati o pritožbi udeleženke z dne 28. 10. 2010 zoper sklep sodnega referenta o vpisu. Pri tem naj v zvezi s spornim vprašanjem firme tehta pravico udeleženke po razlikovanju iz 1. odstavka 21. člena ZGD-1, s pravico subjekta vpisa o uporabi skupnih sestavin firme njene družbenice (3. odstavek 21. člena ZGD-1).