Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep IV Cpg 40/2011

ECLI:SI:VSLJ:2011:IV.CPG.40.2011 Gospodarski oddelek

umik pritožbe zloraba procesnih pravic zastopanje družbe po zakonitih zastopnikih dva direktorja
Višje sodišče v Ljubljani
26. januar 2011
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Če udeleženka s pritožbo zoper sklep o umiku pritožbe uveljavlja neveljavnost umika, nato pa umakne tudi to pritožbo, ob tem pa zakonita zastopnika v imenu družbe, en s pritožbami, drug pa z umiki, delujeta drug proti drugemu, pride do situacije, ki kaže na namen škodovanja. V takem primeru je mogoče sodno varstvo zagotoviti le tako, da sodišče v določeni fazi odloči o pritožbi.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi v delu, v katerem je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je udeleženka umaknila pritožbo z dne 28. 10. 2010 zoper sklep Srg 2010/34609 z dne 01. 10. 2010 ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

V preostalem delu se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep potrdi v delu, v katerem je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je udeleženka umaknila dopolnitev pritožbe z dne 02. 11. 2010.

Obrazložitev

Zoper sklep o vpisu družbe v sodni register se je udeleženka pritožila. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pritožbo umaknila. Zato je izdalo v uvodu citirani sklep o umiku pritožbe.

Udeleženka se je zoper sklep o umiku pritožbe pritožila. Uveljavljala je nedovoljeno razpolaganje strank, zaradi katerega naj bi sodišče prve stopnje ne smelo upoštevati umika pritožbe, s predlogom pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi in vsebinsko odloči o pritožbi udeleženke zoper sklep o vpisu subjekta v sodni register.

Udeleženka je tudi navedeno pritožbo umaknila z vlogo z dne 30. 11. 2010. V obravnavani zadevi pritožbeno sodišče ob uporabi načela prepovedi zlorabe procesnih pravic (smiselna uporaba drugega odstavka 11. člena ZPP), ni upoštevalo umika pritožbe zoper sklep o umiku pritožbe. Če udeleženka s pritožbo zoper sklep o umiku pritožbe uveljavlja neveljavnost umika, nato pa umakne tudi to pritožbo, ob tem pa zakonita zastopnika v imenu družbe, en s pritožbami, drug pa z umiki, delujeta drug proti drugemu, pride do situacije, ki kaže na namen škodovanja. V takem primeru je mogoče sodno varstvo zagotoviti le tako, da sodišče v določeni fazi odloči o pritožbi.

Pritožba udeleženke zoper sklep je delno utemeljena.

Neutemeljena je pritožba v delu, v katerem oporeka pravici enega od zakonitih zastopnikov družbe, da samostojno izjavlja voljo družbe. Udeleženka registrskega postopka, ki po enem od zakonitih zastopnikov želi s pritožbo doseči spremembo firme subjekta, ki ga je registrsko sodišče vpisalo v sodni register, je pravna oseba. Pravno osebo v postopku zastopa njen zakoniti zastopnik, oziroma če jih je več, njeni zakoniti zastopniki. Zakoniti zastopnik družbe z omejeno odgovornostjo je direktor družbe (1. odstavek 515. člena ZGD). Če ima družba več direktorjev, družbena pogodba določa, ali delujejo skupno ali kot posamični poslovodje. V obravnavanem primeru udeleženke vsak od direktorjev – Mi. T. in Ma. T., zastopata družbo samostojno. To pa pomeni, da za prijavo udeležbe v registrskem postopku in za vložitev pritožbe, ki jo je v imenu družbe vložila pooblaščenka, zadošča, da je pooblastilo odvetnici podpisal eden izmed direktorjev. Enako velja za umik pritožbe. Ko je sodišče prve stopnje prejelo pritožbo in izjavo o umiku pritožbe, ni imelo razlogov, da podvomi v različne interese zastopnikov, zato pa tudi ne podlage za tehtanje interesov posameznega direktorja udeleženke, da se strinja s firmo druge družbe ali ji nasprotuje. Pravilno je ugotovilo, da je udeleženka navzven izjavila svojo voljo s pritožbo nato pa tudi z vlogo o umiku.

Vendar pritožnica pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje prezrlo, da je udeleženka registrskega postopka 28. 10. 2008 vložila zoper sklep o vpisu družbe C. d.o.o. pritožbo ter z vlogo z dne 02. 11. 2010 dopolnitev pritožbe, umaknila pa je pritožbo z dne 02. 11. 2010. Ker je navedla, da udeleženka nima nobenega interesa za pritožbo, istočasno pa, da umika vlogo – pritožbo z dne 02. 11. 2010, je glede vprašanja, ali je udeleženka v celoti umaknila pritožbo zoper sklep o vpisu ali le dopolnitev pritožbe, vloga o umiku najmanj nejasna. Pred odločitvijo o tem, da ugotovi umik pritožbe zoper sklep o vpisu subjekta v sodni register, bi zato moralo sodišče prve stopnje udeleženko pozvati, da se jasno in nedvomno izjavi, ali umika pritožbo v celoti. Sama izjava o umiku pa po stališču pritožbenega sodišča ne zadošča za sklepanje, da jo je umaknila v celoti. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje delno razveljavilo v delu, v katerem je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je udeleženka umaknila pritožbo z dne 28. 10. 2010 ter v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka prvega odstavka 39. člena ZSReg). V preostalem delu, glede umika dopolnitve pritožbe z dne 02. 11. 2010, pritožba ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in v tem delu sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka prvega odstavka 39. člena ZSReg).

Ker je udeleženka v pritožbi zatrjevala, da pritožba ni umaknjena v celoti, pozivanje udeleženke, da se izjavi ali umika tudi pritožbo z dne 28. 10. 2010, ne bi bilo več smiselno. Zato bo morala sodnica odločati o pritožbi udeleženke z dne 28. 10. 2010 zoper sklep sodnega referenta o vpisu. Pri tem naj v zvezi s spornim vprašanjem firme tehta pravico udeleženke po razlikovanju iz 1. odstavka 21. člena ZGD-1, s pravico subjekta vpisa o uporabi skupnih sestavin firme njene družbenice (3. odstavek 21. člena ZGD-1).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia