Jedro

Za obstoj neznatne škode na strani dolžnika mora upnik zatrjevati konkretna dejstva in predlagati dokaze (npr. bilanca premoženja, stanje prihodkov in izdatkov; da ni eksistenčne potrebe za prodajo nepremičnin itd.)

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnik sam trpi pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe s prepovedjo odtujitve in obremenitve več nepremičnin.

Proti takšnemu sklepu se je pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Vztraja, da je mogoče iz enega ravnanja, to je iz nezvestobe darilni pogodbi sklepati na nevarnost za odtujevanje nepremičnin. Tožnik ni dolžan čakati tako dolgo, da bo toženka odtujila še preostale nepremičnine. Odobritev centra za socialno delo ni prava garancija, da toženka ne bi odtujevala, saj ji ni bila odvzeta poslovna sposobnost. Toženka si dom plačuje iz pokojnine in najemnine, zaradi česar ostanejo za poplačilo terjatve le nepremičnine. Sodišče je posplošeno razlagalo obstoj ali neobstoj neznatne škode s pomočjo ustavno varovane lastninske pravice. Razpolaganje toženke je do neke mere že nadzorovano, zato toženka ne bi utrpela take škode, kot bi jo lahko tožnik, če terjatev ne bo zavarovana. Predlaga spremembo ali razveljavitev sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče je pravilno ugotovilo, da tožnik ni izkazal verjetne nevarnosti za realizacijo terjatve (čl. 270/2 Zakona o izvršbi in zavarovanju) in ni izkazal verjetnosti, da bi tožena stranka z začasno odredbo utrpela le neznatno škodo (čl. 270/III ZIZ).

Sodišče je pravilno poudarilo, da za izkaz verjetnosti obeh opisanih pogojev ne zadostuje le splošno zatrjevanje in sklicevanje zgolj na en primer, ko tožena stranka ni bila zvesta sklenjeni darilni pogodbi in je nepremičnino prodala.

Tožeča stranka bi res morala za nevarnost razpolaganja z nepremičninami navesti konkretna dejstva in predlagati dokaze (npr. objavljeni oglasi za prodajo nepremičnin, izpovedbe potencialnih kupcev, prošnje za hipotekarne kredite itd.).

Tudi za trditev, da bi tožena stranka z začasno odredbo utrpela le neznatno škodo, bi morala tožeča stranka zatrjevati konkretna dejstva z dokazi (npr. bilanca celotnega premoženja, stanje prihodkov in izdatkov; dokaz, da ni eksistenčne potrebe za razpolaganje z nepremičninami itd.).

Ni mogoče spregledati sporočila centra za socialno delo z dne 27.3.2008, da bi v primeru razpolaganja skrbnika v imenu toženke, moral center za socialno delo pravne posle glede nepremičnin odobriti.

Taka objektivna ovira za potencialna razpolaganja z nepremičninami, sicer ne preprečuje tudi izdajo začasne odredbe, če bi bili zanjo izpolnjeni zakonski pogoji.

Glede na zavrnitev pritožbe pritožnik sam trpi pritožbene stroške.