Jedro

Tožena stranka je konkretizirano nasprotovala le strošku porabe vode oziroma dejstvu, da je tožeča stranka porabo vode obračunavala po pavšalu. Kljub navedenemu ugovoru tožene stranke, tožeča stranka ni podala trditev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, po katerih od dveh možnosti, ki sta predvideni v 18. členu Odloka o oskrbi s pitno vodo (Odlok), je tožeča stranka ugotovila znesek porabe vode po pavšalu. Zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na obračun porabe vode (po pavšalu), pravilno zavrnilo.

Slednje pa ne velja za ostale, od porabe vode neodvisne postavke na računih. Tožeča stranka je namreč v dopolnitvi tožbe navedla, katere postavke na računih se obračunajo ne glede na porabo vode oziroma so nespremenljive in podala ustrezne trditve o teh postavkah. Tožena stranka od porabe vode neodvisnim postavkam na spornih računih ni nasprotovala, torej jih je priznala.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 200884/2013 z dne 12. 12. 2013 v celoti razveljavilo tudi v 1. in 3. odstavku izreka ter tožbeni zahtevek zavrnilo (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da toženi stranki v 8 dneh povrne pravdne stroške v znesku 131,42 EUR, v primeru zamude, od devetega dne dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper izpodbijano sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka. Uveljavljala je pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (1. in 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi oziroma podrejeno, da jo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi. Stroškov odgovora na pritožbo ni priglasila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je izpodbijano sodbo izdal A. A., ki je okrožni sodnik. Pritožbeni očitek o absolutni bistveni kršitvi določb postopka, ker naj bi izpodbijano sodbo izdal okrajni sodnik, zato ni utemeljen.

6. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, obravnavani gospodarsko pravni spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP). O pritožbi zoper sodbo je zato na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica. Sodba v sporu majhne vrednosti se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

7. V obravnavani zadevi tožeča stranka od tožene stranke zahteva plačilo neplačanih računov za vodo. Tožena stranka je temelj pogodbenega razmerja priznala, nasprotovala pa je višini mesečno zapadlih terjatev. In sicer je konkretno nasprotovala zaračunavanju stroška porabe vode po pavšalu in posledično seštevku posameznih računov. V zvezi z računoma št. 11931699 (A1) in št. 11931702 (A2), oba z dne 31. 10. 2012, je podala tudi ugovor zastaranja.

8. Iz priloženih računov (A1 – A16) izhaja, da je tožeča stranka toženi stranki mesečno zaračunavala več postavk in sicer: vodno povračilo, vodarina normirana poraba, porabo vode, okoljsko dajatev, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, števčnino, vzdrževalnino, omrežnino in DDV. Tožena stranka je konkretizirano nasprotovala le strošku porabe vode oziroma dejstvu, da je tožeča stranka porabo vode obračunavala po pavšalu. Kljub navedenemu ugovoru tožene stranke, tožeča stranka ni podala trditev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, po katerih od dveh možnosti, ki sta predvidene v 18. členu Odloka o oskrbi s pitno vodo (Odlok), je tožeča stranka ugotovila znesek porabe vode po pavšalu. Zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na obračun porabe vode (po pavšalu), pravilno zavrnilo.

9. Slednje pa ne velja za ostale, od porabe vode neodvisne postavke na računih. Tožeča stranka je namreč v dopolnitvi tožbe z dne 21. 5. 2014 navedla, katere postavke na računih se obračunajo ne glede na porabo vode oziroma so nespremenljive in podala ustrezne trditve o teh postavkah. Tožena stranka od porabe vode neodvisnim postavkam na spornih računih ni nasprotovala, torej jih je priznala (drugi odstavek 214. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je zato materialnopravno zmotno glede vseh (tudi nespornih) postavk na računih, dokazno breme prevalilo na tožečo stranko in tožbeni zahtevek zaradi pomanjkljive trditvene podlage tožeče stranke materialnopravno zmotno v celoti zavrnilo.

10. Glede na navedeno pritožba tožeče stranke ni utemeljena v delu, ki se nanaša na obračun vode po pavšalu, vendar sodba sodišča prve stopnje ne vsebuje dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče izračunati tiste stroške, ki se nanašajo samo na porabo vode po pavšalu oziroma na drugi strani tiste stroške, ki so neodvisni od porabe vode. V preostalem delu pa je pritožba zaradi zmotne uporabe materialnega prava in posledično zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, utemeljena. Ker pritožbeno sodišče glede na zgoraj navedene razloge samo ne more dopolniti postopka, prav tako pa je tožena stranka podala ugovor zastaranja, o katerem sodišče prve stopnje ni odločalo, je treba izpodbijano sodbo v celoti razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP).

11. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, kateri stroški predstavljajo obračun porabe vode po pavšalu, kateri pa so neodvisni od porabe vode ter kot zgoraj navedeno nesporni. Odločiti bo moralo tudi o ugovoru zastaranja in glede na ugotovljeno dejansko stanje odločiti, v kateri višini je tožbeni zahtevek utemeljen.

12. V posledici razveljavitve izpodbijane sodbe je bilo treba odločitev o pritožbenih stroških pridržati za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).