Jedro

Kot osnova za odmero dohodnine se šteje dobiček, ki je bil ugotovljen z odločbo o odmeri davka iz dejavnosti, čeprav ta še ni dokončna.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Izpostave Republiške uprave za javne prihodke z dne 15.7.1993, s katero mu je bila odmerjena dohodnina za leto 1991. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se tožena stranka sklicuje na določbo 5. člena zakona o dohodnini (Ur.l. RS, št. 48/90 in 34/91), po kateri je zavezanec za dohodnino fizična oseba, ki ima v posameznem koledarskem letu dohodke iz 2. člena tega zakona, med viri dohodnine iz 2. člena pa so opredeljeni tudi dohodki iz dejavnosti. Odločitev tožena stranka utemeljuje tudi z določbo 5. alinee 6. člena zakona o dohodnini, po kateri se v osnovo za dohodnino všteva dobiček, dosežen z opravljanjem dejavnosti. Ker je bil z odločbo o odmeri davka od dohodka iz dejavnosti za leto 1991 z dne 7.4.1993, ugotovljen dobiček v višini 3.227.156 SIT, je bil navedeni dobiček utemeljeno upoštevan kot osnova za odmero dohodnine za leto 1991. V zvezi s pritožbenim ugovorom tožnika, da je odmera davka napačna zaradi napačne odmere prometnega davka in je v teku pritožbeni postopek, tožena stranka navaja, da zakon o dohodnini ne zahteva, da bi morala biti odločba o odmeri davka iz dejavnosti dokončna ali pravnomočna. Sklicuje se na določbo 95. člena zakona o dohodnini, ki določa, da pritožba ne zadrži izterjave odmerjenega davka, lahko pa davčni organ do odločitve o pritožbi odloži izterjavo davka. Če je torej mogoče s prvostopno odločbo odmerjeni davek izterjati takoj, ne glede na vloženo pritožbo, ne more biti ovire, da je osnova za odmero dohodnine tisti dobiček, ki je bil ugotovljen z odločbo o odmeri davka iz dejavnosti. Iz smisla in namena 5. alinee 6. člena zakona o dohodnini izhaja le, da mora davčni organ odmeriti davek iz dejavnosti pred odmero dohodnine.

Tožnik s tožbo izpodbija navedeno odločbo. Navaja, da je odmera dohodnine odvisna od pravilne odmere davka od dohodka iz dejavnosti, ta pa je napačna, zaradi napačne odmere prometnega davka in je glede tega v teku pritožbeni postopek. Zato je odločba o odmeri dohodnine vsaj preuranjena. Smiselno predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna dohodnina, odmerjena tožniku za leto 1991. Ta je bila tožniku odmerjena od osnove, v katero je vštet tudi dobiček, ki ga je tožnik dosegel z opravljanjem dejavnosti, ugotovljen z odločbo o odmeri davka od dohodka iz dejavnosti, ki je bila izdana pred odločbo o odmeri dohodnine. Sporna je višina dobička, ugotovljena po navedeni odločbi, ki je po presoji tožnika napačna zaradi napačne odmere prometnega davka in je glede tega v teku pritožbeni postopek, ki še ni končan. Tožnik se moti ko meni, da je navedeni pritožbeni postopek ovira za izdajo odločbe o odmeri dohodnine. Iz 6. člena zakona o dohodnini izhaja, da mora davčni organ odmeriti davek od dohodka iz dejavnosti pred odmero dohodnine, kar je v obravnavanem primeru tudi storil. Navedeni zakon pa izrecno ne zahteva, da bi morala biti odločba o odmeri davka iz dejavnosti tudi dokončna in pravnomočna. Tudi po presoji sodišča je pri razlagi pomena odločbe o odmerjenem davku iz dejavnosti za odmero dohodnine potrebno upoštevati določbo 1. odstavka 95. člena zakona o dohodnini, ki določa, da pritožba ne odloži izterjave odmerjenega davka. Pravilno je zato stališče tožene stranke da, če je mogoče s prvostopno odločbo odmerjeni davek od dohodka iz dejavnosti izterjati takoj, ne glede na vloženo pritožbo, ta tudi ne more biti ovira, da se kot osnova za odmero dohodnine šteje tisti dobiček, ki je bil ugotovljen z odločbo o odmeri davka iz dejavnosti, pa čeprav ta še ni dokončna.

Glede na navedeno je sodišče moralo tožbo zavrniti na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 1/91-I in 45/I/93).