Up-696/02 - 9

5. 4. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž. na seji senata dne 23. marca 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča VIII Ips 205/2001 z dne 10. 9. 2002 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 197/99 z dne 7. 9. 2000 in sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Ps 34/96 z dne 8. 6. 1999 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo ustavnega pritožnika zoper sodbo Višjega sodišča, s katero je to zavrnilo njegovo pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje o zavrnitvi njegovega zahtevka, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe pri delu in se mu prizna pravica do invalidske pokojnine.

2.Zoper sodbo Vrhovnega sodišča v zvezi s sodbama obeh nižjih sodišč vlaga pritožnik ustavno pritožbo. V ustavni pritožbi navaja, da sodišča niso obravnavala vseh navedb in predlogov iz njegovih obširnih vlog in tudi niso odločila o vseh njegovih zahtevkih. Pri odločanju naj ne bi bila upoštevana tuja zdravstvena dokumentacija oziroma njegovi predlogi po pridobitvi podatkov o poškodbah v tujini in zdravstvenih izvidov iz tujine. Meni, da je do tega prišlo zaradi njegovega ne dovolj dobrega znanja slovenščine, zaradi česar naj sodišča njegovih vlog ne bi v celoti dojela. Zato meni, da mu v postopku pred sodišči ni bilo zagotovljeno enako varstvo pravic kot tistim, katerih materin jezik je slovenski. Meni tudi, da bi ga morala sodišča na nejasnost vlog oziroma na pravico vlagati vloge v svojem jeziku opozoriti. Zatrjuje kršitev 14., 22., 23., 25. in 62. člena Ustave.

B.

3.Člen 22 Ustave, ki pomeni uporabo splošnega načela enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave na področju sodnega varstva pravic, vključuje tudi pravico vsake od strank, da sodišče obravnava, ovrednoti in obrazloženo sprejme ali zavrne njene trditve in stališča, če so postavljena v skladu s pravili postopka in če niso očitno pravno nepomembna. Ustavno jamstvo se mora odražati tudi v dokaznem postopku, vendar pa ne pomeni, da ima stranka pravico do izvedbe vseh dokazov, ki jih predlaga. Če sodišče razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilni ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati, mora pa to svojo odločitev obrazložiti. Pravico strank, da sodišče odgovori na njihove pritožbene navedbe, zagotavlja 25. člen Ustave. Z vidika omenjenih ustavnih pravic bi lahko bile relevantne navedbe pritožnika, da sodišča niso upoštevala njegovih dokaznih predlogov oziroma se niso opredelila do njegovih navedb. Vendar pa so ti očitki pritožnika pavšalni in neobrazloženi in kot takšni nesposobni za obravnavo. Edini konkreten tovrstni očitek pritožnika je očitek, da ni bila upoštevana tuja zdravstvena dokumentacija oziroma njegovi predlogi po pridobitvi podatkov o poškodbah v tujini in zdravstvenih izvidov iz tujine, ki pa ga pritožnik tudi po pozivu Ustavnega sodišča ni izkazal. Kolikor pa se omenjeni očitki pritožnika nanašajo na predlagano analizo strupenih plinov in zahtevo za izvedenstvo v tujini, mu Ustavno sodišče pojasnjuje, da mu je Višje sodišče dovolj izčrpno in prepričljivo obrazložilo, zakaj izvedba teh dokazov ni potrebna, s tem pa je bilo zahtevi iz 22. člena Ustave zadoščeno.

4.Neutemeljen je tudi pritožnikov očitek o kršitvi pravice iz 23. člena Ustave, ki naj bi bila kršena s tem, ko v sporu naj ne bi bilo odločeno o vseh pritožnikovih zahtevkih. Tudi ta pritožnikov očitek je pavšalen in ga Ustavno sodišče kot takšnega ne more preizkusiti.

5.Očitek pritožnika o kršitvi pravice iz 62. člena Ustave, ki naj bi mu bila kršena s tem, ko naj ne bi bil opozorjen na pravico vlagati vloge v svojem jeziku, je neutemeljen. Ustavno sodišče je že zavzelo stališče (sklep št. Up-43/96 z dne 30. 5. 2000, OdlUS IX, 141), da je namen pravice iz 62. člena zagotoviti, da bo vsakomur, torej tudi tistemu, ki ne razume ali ne govori jezika državnega organa, omogočeno, da spremlja postopek v jeziku, ki ga razume, in tako lahko v njem tudi ustrezno sodeluje. Omenjena ustavna pravica se torej nanaša na naroke in druga ustna procesna dejanja, pravice vlagati vloge v svojem jeziku pa ne zagotavlja. Dodatna ustavna jamstva glede uporabe jezika so zagotovljena osebam, ki jim je vzeta prostost, oziroma osebam, ki so obdolžene kaznivega dejanja, v skladu z določbo tretjega odstavka 19. člena Ustave in relevantnimi določbami ratificiranih mednarodnih pogodb (zlasti drugi odstavek 5. člena in tretji odstavek 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 - EKČP). To pa pomeni, da pritožniku s tem, ko mu naj v socialnem sporu ne bi bila zagotovljena možnost vlagati vloge v svojem jeziku, pravica iz 62. člena Ustave ni mogla biti kršena.

6.Ker torej v obravnavani zadevi očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan