Jedro

Do odpusta obveznosti je prišlo s sklepom o odpustu obveznosti (pravnomočnem 18. 8. 2022), medtem ko je njena mati umrla ... 2. 2022, kar pomeni, da zapuščina po njej predstavlja stečajno maso, saj zapuščina preide po samem zakonu na dediče v trenutku zapustnikove smrti. Tudi pravnomočen sklep o odpustu obveznosti tega ne spreminja, saj tak sklep ni ovira za unovčenje premoženja, ki spada v stečajno maso.

Res je minilo že skoraj štiri leta od pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti, vendar zaenkrat še ni mogoče zaključiti postopka osebnega stečaja, saj je to mogoče šele, ko so opravljena vsa potrebna dejanja, kar pomeni tudi unovčenje vsega premoženja, ki spada v stečajno maso, do takrat pa upravitelj niti nima pravice predlagati končanja postopka osebnega stečaja. Pri tem sodišče brez predloga upravitelja in izjave, da je izvedel vsa dejanja, ki jih je v skladu z ZFPPIPP treba opraviti, o končanju stečajnega postopka sploh ne sme odločati, saj je ta izjava, ki jo upravitelj poda v končnem poročilu, pogoj za izdajo takega sklepa. Pri tem je tudi izključeno odločanje o sorazmernosti nadaljnjega vodenja stečajnega postopka. Šele ko bo dokončno jasno, kolikšen delež zapuščine pripada dolžnici, bo tudi mogoča ocena njegove vrednosti, in šele takrat bodo, če nepremičnine oziroma dolžnici pripadajočega deleža nepremičnine ne bo mogoče prodati, upniki lahko podali izjavo, ali so v tem primeru pripravljeni prevzeti nepremičnino v skladu s 374. členom ZFPPIPP. Ali je premoženje unovčljivo ali ne, je mogoče presojati šele po poskusu prodaje tega premoženja, do ugotovitve, kolikšen delež zapuščine po materi pripada dolžnici, pa premoženja sploh ni mogoče začeti prodajati, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno to zavrnilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžničin predlog z dne 3. 3. 2026 (r. 346), da sodišče ugotovi, da premoženje ni unovčljivo in ne predstavlja smiselne stečajne mase ter izda sklep o zaključku postopka osebnega stečaja.

2.Zoper navedeni sklep se je dolžnica pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, podrejeno pa, da samo ugodi njenemu predlogu in zaključi postopek osebnega stečaja. Navaja, da se sodišče prve stopnje ne more sklicevati na sklep Cst 42/2026, saj ga ni prejela in se do njega ne more opredeliti, s čimer ji je odvzeta pravica do izjave in enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije, saj je sodišče odločilo ne le o njenem predlogu in dopolnitvi, temveč tudi na podlagi vsebine sklepa, ki ji ni dostopen. Napada stališče, da zaradi odločitve o predlogu z dne 21. 2. 2026 ne bi bilo več pravne koristi za odločanje o dopolnitvi njenega predloga. Zmotno je bilo ugotovljeno dejansko stanje glede premoženja, saj sodišče ni presojalo navedb o neunovčljivosti premoženja. Sklep o odpustu obveznosti je pravnomočen že od 3. 9. 2022 in po 408. členu ZFPPIPP od 3. 9. 2025 neizpodbojen. Sodišče je prezrlo, da postopek poteka brez koristi za upnike, ki niso izkazali interesa za prevzem premoženja, niso založili stroškov postopka, niso vložili tožbe po 408. členu ZFPPIPP, postopek pa se vleče že skoraj šest let. Nadaljevanje postopka za dolžnico, staro preko 65 let, povzroča resne posledice, sodišče pa ni pokazalo, da bi nadaljevanje postopka prinašalo resnično korist upnikom. Takšno nadaljevanje postopka pa je nesorazmerno in v nasprotju z namenom postopka osebnega stečaja. Po poteku roka iz 408. člena ZFPPIPP tudi ni več podlage za nadaljnje zastopanje stečajnega upravitelja v pravdnem postopku, do česar se sodišče prav tako ni opredelilo. Napačno je uporabljeno materialno pravo, da ni podlage za ugoditev njenemu predlogu, saj je njena vloga temeljila na trditvi, da premoženje ne sodi več v stečajno maso, pa tudi sicer ni unovčljivo in ne predstavlja smiselne stečajne mase, kar je bilo bistvo dopolnitve predloga. Sodišče in stečajni upravitelj zavajajoče prikazujeta dejansko stanje vrednosti morebitne dediščine. Morebitni delež dolžnice je pravno negotov in ekonomsko vprašljiv, vrednost je lahko tudi nična ali negativna. Dolžnica je predložila tudi konkretna pisna dokazila o svoji dejanski finančni izključenosti zaradi trajanja osebnega stečaja - dokazila bank in AJPES, da zaradi vodenja postopka nima dostopa do običajnih finančnih storitev in ekonomskega udejstvovanja, stara pa je že več kot 65 let. Ne more dobiti kredita, limita, odpreti s. p., kredit mora biti dokončno poplačan do 75. leta starosti kreditojemalca, zaradi trajanja postopka osebnega stečaja pa je dejansko izključena iz običajnega finančnega in poslovnega prometa. Sodišče se do tega ni opredelilo, temveč zgolj povzema nasprotne navedbe upravitelja oziroma jih prezre. Namen postopka osebnega stečaja je bil z odpustom obveznosti že dosežen, vztrajanje pri postopku pa dolžnici povzroča resne zdravstvene, socialne, finančne in življenjske posledice, brez dejanske koristi za upnike, ki so se dolgovom dolžnice v njeno korist že odrekli, saj je rok za pritožbo in izpodbijanje odpusta že dokončno potekel.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Navedbe pod točko II (da zaradi odločitve o predlogu naj ne bi bilo več pravne koristi za dopolnitev predloga) za odločitev niso pomembne. Sodišče prve stopnje je namreč njeno dopolnitev upoštevalo kot samostojni predlog in je o njem odločilo. Neutemeljeno je tudi njeno stališče, da je bil z odpustom obveznosti uresničen namen postopka osebnega stečaja. Odpust obveznosti je le drugotni namen, osnovni namen postopka osebnega stečaja je poplačilo upnikov (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP), ta pa prav zagotovo ni bil dosežen.

5.Kot je bilo dolžnici večkrat že pojasnjeno, prav tako tudi v izpodbijanem sklepu, je do odpusta obveznosti prišlo s sklepom o odpustu obveznosti (pravnomočnem 18. 8. 2022), medtem ko je njena mati umrla ... 2. 2022, kar pomeni, da zapuščina po njej predstavlja stečajno maso, saj zapuščina preide po samem zakonu na dediče v trenutku zapustnikove smrti (132. člena Zakona o dedovanju). Tudi pravnomočen sklep o odpustu obveznosti tega ne spreminja, saj tak sklep ni ovira za unovčenje premoženja, ki spada v stečajno maso (1. točka prvega odstavka 410. člena ZFPPIPP).

6.V izpodbijanem sklepu se je sodišče prve stopnje res sklicevalo na sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cst 42/2026, ki ga je dolžnica s fikcijo prejela po izdaji izpodbijanega sklepa. Vendar pa je tudi samo podalo vse potrebne razloge za odločitev. Pri tem se mora sodišče prve stopnje izjaviti le o tistih trditvah, ki so pomembne za odločitev in to je sodišče prve stopnje tudi storilo.

7.Razpravljanje o tem, koliko je vredna zapuščina, ki jo bo dolžnica prejela v zapuščinskem postopku, zaenkrat niti ni mogoče, saj še ni jasno, kolikšen delež nepremičnine bo prejela. Res je minilo že skoraj štiri leta od pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti, vendar zaenkrat še ni mogoče zaključiti postopka osebnega stečaja, saj je to mogoče šele, ko so opravljena vsa potrebna dejanja, kar pomeni tudi unovčenje vsega premoženja, ki spada v stečajno maso, do takrat pa upravitelj niti nima pravice predlagati končanja postopka osebnega stečaja (5. točka drugega odstavka 375. člena ZFPPIPP). Pri tem sodišče brez predloga upravitelja in izjave, da je izvedel vsa dejanja, ki jih je v skladu z ZFPPIPP treba opraviti, o končanju stečajnega postopka sploh ne sme odločati, saj je ta izjava, ki jo upravitelj poda v končnem poročilu, pogoj za izdajo takega sklepa (tretji odstavek 375. člena ZFPPIPP). Pri tem je tudi izključeno odločanje o sorazmernosti nadaljnjega vodenja stečajnega postopka. Šele ko bo dokončno jasno, kolikšen delež zapuščine pripada dolžnici, bo tudi mogoča ocena njegove vrednosti, in šele takrat bodo, če nepremičnine oziroma dolžnici pripadajočega deleža nepremičnine ne bo mogoče prodati, upniki lahko podali izjavo, ali so v tem primeru pripravljeni prevzeti nepremičnino v skladu s 374. členom ZFPPIPP. Ali je premoženje unovčljivo ali ne, je mogoče presojati šele po poskusu prodaje tega premoženja, do ugotovitve, kolikšen delež zapuščine po materi pripada dolžnici, pa premoženja sploh ni mogoče začeti prodajati, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno to zavrnilo.

8.Prav tako je s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti prenehala omejitev poslovne sposobnosti dolžnice iz 2. točke prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP (tretji odstavek 409. člena ZFPPIPP), torej omejitev, po kateri stečajni dolžnik brez soglasja sodišča ne more najeti kredita ali posojila ali dati poroštva, odpreti novega transakcijskega ali drugega denarnega računa ali se odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam. Dediščini po materi se dolžnica ne more odpovedati, saj ta spada v stečajno maso; ravno zato, ker spada v stečajno maso, je tudi pravilno, da jo v pravdnem postopku zastopa upravitelj. Ne upravitelj ne stečajno sodišče ne moreta vplivati na hitrost in končanje zapuščinskega postopka. Prav tako ne moreta vplivati na ravnanja dedičev, ki povzročajo tako dolgo trajanje zapuščinskega postopka. Vsekakor pa ne moreta vplivati na politiko bank, s kom so pripravljene skleniti kreditno pogodbo.

9.Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).