Jedro

Ugotovljene spremenjene okoliščine utemeljujejo le zvišanje, nikakor pa ne znižanja preživnine. Znesek za zadovoljitev preživninskih potreb otroka je soodvisen od zmožnosti njegovih staršev. Večje kot so zmožnosti staršev, večji obseg otrokovih potreb je mogoče zadovoljiti. V obravnavanem primeru je sodišče ugotovilo, da tako tožnik kot mati toženk ob upoštevanju otroškega dodatka in štipendij, lahko zagotovita toženkama pokritje celotnih stroškov življenjskih potreb.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavo sodbo tožniku naložilo, da je dolžan od 1.11.2009 dalje plačevati namesto dosedanje preživnine za mld. hčerki B. in R. V. v višini 438,16 EUR, ki je bila določena s sodno poravnavo, sklenjeno pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani dne 16.10.2006, opr. št. P 1056/2005-IV, zvišano preživnino v znesku 300,00 EUR za vsako od hčera in sicer je dolžan do pravnomočnosti sodbe zapadlo razliko plačati v roku 15 dni, v bodoče dospevajoče preživninske obroke pa je dolžan nakazovati najkasneje do vsakega 10. dne v mesecu za tekoči mesec na osebni račun matere N. V., v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti vsakega posameznega preživninskega obroka dalje do plačila, pri čemer se tako določena preživnina valorizira enkrat letno v skladu s sklepom Vlade RS o valorizaciji preživnin in obvestila pristojnega centra za socialno delo. Kar sta pravdni zahtevali več ali drugače, je sodišče zavrnilo in odločilo, da vsaka stranka trpi svoje pravdne stroške.

Tožnik se v pritožbi sklicuje na obstoj vseh pritožbenih razlogov iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP in predlaga spremembo sodbe tako, da se preživnina zniža na ustrezen znesek. Navaja, da je sodišče v sodbi upoštevalo zgolj dokaze, ki so v prid toženim strankam. Glede potreb sina R. G. ni upoštevalo, da ima zdravstvene težave z alergijami, zaradi česar se hrani s posebno vrsto hrane in obiskuje zdravnika specialista, medtem ko je na strani toženih strank upoštevalo kot relevantne dokaze stroške za frizerja, gledališče, kino in druge stroške, ki zagotovo niso povezani z zagotavljanjem življenjsko pomembnih oziroma osnovnih potreb. Sodnica je v obrazložitvi razmerja med dohodki pritožnika in zakonite zastopnice uporabila za izračun njegovih dohodkov izpis iz prometa na TRR, medtem ko je za mater toženih strank uporabila zgolj potrdilo delodajalca, pri čemer je namerno izpustila znan podatek o otroškem dodatku, ki ga v višini 124,00 EUR za obe hčerki prejema vsak mesec. Če bi sodnica upoštevala višino otroškega dodatka v mesečnih prejemkih zakonite zastopnice, bi bilo razmerje med osebnimi prejemki zgoraj 2,75 : 1. Sodišče bi moralo pri navedenem izračunu upoštevati tudi dohodek obeh hčera in sicer štipendijo v višinI 130,00 EUR za obe, kar povišuje navedene prejemke zakonite zastopnice na 958,00 EUR in razmerje med dohodki še dodatno zniža na 2,38 : 1. Poleg tega sodišče ne upošteva, da se je osebni dohodek zakonite zastopnice prav tako bistveno zvišal iz 542,00 na 704,00 EUR. Če sodnica ugotavlja spremenjene okoliščine na strani obeh strank, je nerazumljivo in nelogično, da jih ugotavlja v korist izključno na nasprotni strani, v škodo pa izključno na pritožnikovi strani. Sodnica ni upoštevala povišanja osebnega dohodka zakonite zastopnice in bistveno višjih otroških dodatkov, prav tako pri dohodkih nasprotne stranke ni bilo upoštevano, da hčerki redno mesečno dobivata vsaka po 65,00 EUR štipendije. Sodba temelji na površnih in celo napačnih prikazanih dohodkih obeh pravdnih strank in sicer poudarjanju povišanja tožnikovih mesečnih prejemkov in neupoštevanja določenih stalnih mesečnih dohodkov zakonite zastopnice. Ugotavlja, da se je njegov osebni dohodek v relativnem številu povečal za 38,5%, osebni dohodek nasprotne stranke pa za 23%, bistveno so se povečali tudi drugi njeni prilivi in sicer otroški dodatek in štipendije. V sodbi ni upoštevano dejstvo, da je moral najeti kredit za poravnavo obveznosti iz delitve skupnega premičnega premoženja z zakonito zastopnico. Sodišče je nekritično upoštevalo dejansko vse izkazane potrebe obeh hčera, tudi račune, na katerih ni osebnih podatkov, da gre za nakup, namenjen zadovoljevanju potreb hčera, ki so se v obdobju od leta 2006 do izdaje sodbe glede na dokaze nasprotnih strank zelo povečale. Ob upoštevanju takšne prakse bi lahko nasprotne stranke zopet vložile tožbo na zvišanje preživnine in ob podobni argumentaciji, kot izhaja iz sodbe, takšno tožbo zagotovo tudi dobile. Tožnik si je tako v preteklem obdobju, kot v času zakonske zveze z zakonito zastopnico uspešno prizadeval k povečanju mesečnih prejemkov, s čimer si predvsem v zadnjem obdobju zagotavlja dejansko človeka vredno eksistenco. Če navedenih dodatnih prejemkov ne bi zagotavljal, bi mu ostalo glede na izračun sodišča zgolj 146,00 EUR mesečno. Tožnik se sprašuje, zakaj preživninski sklad sorazmerno poveča preživnino le ob prehodu otroka v osnovno šolo, ne pa tudi kasneje. Meni, da bi se morala tudi zakonita zastopnica ob tako enormno povečanih potrebah obeh hčera prizadevati za dodatni zaslužek, ki bi hčerkama zagotavljal prikazan nadstandard v obliki obiskov kina, gledališča, dodatnih gimnastičnih ur, itd. Tožnik predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da zniža preživnino za obe hčerki na 380,00 EUR.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno opredelilo materialnopravno podlago svoje odločbe in je določbe 132. člena ter 129. in 129.a člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) pravilno uporabilo. Sprememba okoliščin, na podlagi katerih je bila preživnina določena, je po 132. člena ZZZDR predpogoj tako za utemeljenost tožnikovega zahtevka za znižanje preživnine, kot tudi za utemeljenost nasprotnega tožbenega zahtevka toženk na zvišanje preživnine. Tožnik je svoj tožbeni zahtevek temeljil na spremembi okoliščin na svoji strani (rojstvo sina R. G. ), toženki pa na povečanju stroškov preživljanja (prehod iz osnovne šole v športni oddelek gimnazije ter višji dodatni stroški za športne aktivnosti, ki so pri šolanju obvezne). Poleg navedenega sodba kot spremenjene okoliščine ugotavlja tudi zvišanje tožnikovih prejemkov, predvsem plače ter prenehanje zunajzakonske skupnosti z materjo njegovega mld. sina R.. Dodatno k temu pritožnik kot spremembo na strani tožene stranke ugotavlja višji osebni dohodek matere toženk ter višji otroški dodatek in štipendije. Nedvomno vse naštete spremenjene okoliščine na strani obeh pravdnih strank utemeljujejo poseg v sedaj določeno preživnino in ponovno porazdelitev preživninskega bremena med starša mladoletnih toženk.

Preživnina mora biti primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka, določi pa se glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca (129. in 129.a člen ZZZDR). Po izvedenem dokaznem postopku, v katerem je sodišče na eni strani ocenilo povprečne mesečne stroške za preživljanje vsake od toženk, na drugi strani pa premoženjsko stanje in dohodke ter druge pridobitne zmožnosti tožnika in zakonite zastopnice, je utemeljeno zaključilo, da ugotovljene spremenjene okoliščine utemeljujejo le zvišanje, nikakor pa ne znižanja preživnine. Ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju, ki je bil podlaga za odločitev sodišča, je odločitev o zvišanju preživnine na znesek 300,00 EUR za vsako od toženk tudi materialnopravno v celoti pravilna.

Najprej je treba zavrniti povsem neutemeljene očitke v smeri bistvenih kršitev določb postopka, češ da je sodišče upoštevalo zgolj dokaze in okoliščine, ki so v prid toženim strankam, pri tožniku pa upoštevalo zgolj tiste, ki so njemu v škodo. Pritožbeno sodišče po pregledu zadeve ni zaznalo nobenih takšnih ravnanj sodišča, ki bi kazalo na pristransko vodenje postopka in odločitev v sodbi. Osnovno načelo pri odločanju sodišča v vseh primerih, ki se tičejo otroka, je otrokova korist. Da ima tožnik še preživninsko obveznost do sina R., sodba pravilno upošteva v okviru preživnine, ki jo za sina plačuje. Če za otroka prispeva več, kot znaša obveznost plačevanja preživnine, to ne sme biti v škodo določitvi preživnine toženkam.

Preživnina mora zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka (129.a člen ZZZDR). Stroški za frizerja, gledališče, kino, vsekakor poleg ostalih stroškov sodijo v sklop življenjskih potreb otroka. Oceno o teh potrebah je sodišče prve stopnje podalo na podlagi konkretno predstavljenih stroškov, ki jih je podala njuna mati. Sodba nadalje pravilno ugotavlja, da so stroški višji, ker obe obiskujeta športni oddelek gimnazije, saj imata poleg stroškov za šolanje in prevoz dodatne stroške za športne aktivnosti, ki so na tem oddelku obvezne. Tem ugotovitvam je treba dodati, da je znesek za zadovoljitev preživninskih potreb otroka vedno soodvisen od zmožnosti njegovih staršev. Večje kot so zmožnosti staršev, večji obseg otrokovih potreb je mogoče zadovoljiti. V obravnavanem primeru je sodišče ugotovilo, da tako tožnik kot mati toženk ob upoštevanju otroškega dodatka in štipendij, lahko zagotovita toženkama pokritje celotnih stroškov življenjskih potreb. Zato ni razlogov, da bi jih sodišče upoštevalo v nižjem znesku.

Nadalje je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo materialne ter pridobitne zmožnosti tožnika in matere toženk ter v skladu s tem pravilno porazdelilo preživninsko obveznost. Tožnik ima precej višjo plačo, skupaj s honorarji približno trikrat večje prejemke kot mati toženk. Očitek pritožbe o drugačnem razmerju med dohodki, češ da bi moralo sodišče k dohodkom matere prišteti še štipendijo in otroški dodatek, je povsem nepravilen, ker navedeni prejemki niso prejemki matere, četudi jih (enako kot preživnino) prejema mati do polnoletnosti na svoj bančni račun. Starši si morajo prizadevati izkoristiti vse možnosti, da bi pridobili sredstva za preživljanje mladoletnih otrok. Tožnik ima možnost za dodatni zaslužek in je seveda prav, da jo izkoristi. Pritožbeni očitek, da bi si morala prizadevati za dodatni zaslužek tudi mati toženk, je presplošen, da bi ga moglo sodišče obravnavati. Poleg tega je v sodbi nedvomno ugotovljeno, da je mati toženk tista, ki za hčerki skrbi, jima kuha, pere, lika, ju vzgaja, spremlja v šoli, vodi in vozi na treninge in tekmovanja. Ob tem ima možnosti za dodatno delo gotovo precej manj kot tožnik. Kar se tiče kreditnih obveznosti pa se te praviloma ne smejo upoštevati pri ugotavljanju premoženjskih zmožnosti preživninskega zavezanca. Pravilno pa sodba zaključuje, da bo tožnik nedvomno zmogel plačilo prisojene preživnine hčerkama in določene preživnine sinu tudi po plačilu kreditnih obrokov, brez večjega omejevanja lastnih preživninskih potreb.

Glede na navedeno in zato, ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo obstoja pritožbenih razlogov, je zavrnilo pritožbo in sodbo potrdilo na podlagi 353. člena ZPP.