Jedro

Vendar ne glede na to je poudariti, da se pravni pouk obdolžencu o privilegiju zoper samoobtožbo ne razteza na opravljen preizkus alkoholiziranosti in tudi ne na kasneje odrejen strokovni pregled obdolžencu. V danem primeru namreč gre za ugotavljanje količine alkohola v krvi oziroma s tem namenom za odvzem in pregled vzorcev krvi in urina, ki se jih v skladu z drugim odstavkom 266. člena ZKP zaradi analize in ugotovitve drugih dejstev, pomembnih za kazenski postopek, sme opraviti tudi brez privolitve tistega, ki se ga pregleda, razen če bi zaradi zdravniškega dejanja nastala škoda za zdravje obdolženca, kar pa iz podatkov spisa ne izhaja.

Izrek

Pritožba zagovornice obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1.Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Mariboru je s sklepom I Kpr 94245/2023 z dne 28. 1. 2026 na podlagi drugega in tretjega odstavka 83. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrnil predlog zagovornice obdolženca za izločitev dokazov, ki ga je podala v fazi preiskave dne 10. 10. 2025 in s katerim je zahtevala, da se iz spisa izločijo listine v prilogi A1, to so ugotovitve policistov na kraju prometne nesreče z dne 19. 12. 2023 (1/3), odredba o določitvi izvedenca PPP Maribor z dne 10. 1. 2024 (3/3), izvedensko mnenje Inštituta za sodno medicino z dne 10. 1. 2024 (3/4), naročilo za strokovni pregled (3/1/1), zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti z dne 19. 12. 2023 (1/6). Vse listine po navajanjih obrambe vsebujejo izjavo, ki jo je obdolženi dal policistom preden je bil poučen po četrtem odstavku 148. člena ZKP oziroma so sadeži zastrupljenega drevesa, saj temeljijo na tej izjavi obdolženca.

2.Zoper sklep se je pritožila zagovornica obdolženca zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in zahtevi za izločitev dokazov ugodi.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Bistvo pritožbe so navajanja, da je potrebno iz spisa izločiti zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti z dne 19. 12. 2023, saj ta vsebuje izjavo obdolženca, da je po prometni nesreči užival alkoholne pijače (zabeleženo v zapisniku v rubriki III pod opombami). To izjavo je obdolženi podal ob 20.18 uri, preden je bil poučen oziroma seznanjen s pravicami osumljenca iz četrtega odstavka 148. člena ZKP, zato je po mnenju pritožbe potrebno zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti iz spisa izločiti. Prav ta izjava je namreč kasneje bila podlaga za odreditev strokovnega pregleda, ki sicer ne bi bil odrejen, ker se je obdolženi z rezultatom alkotesta strinjal. Na podlagi rezultatov strokovnega pregleda je bilo kasneje izdelano izvedensko mnenje, ki ga je prav tako potrebno izločiti iz spisa. Glede na navedeno je po stališču pritožbe iz spisa potrebno izločiti tudi vse ostale listine, kot je bilo predlagano, ker gre za sadeže zastrupljenega drevesa.

5.S povzetimi pritožbenimi navedbami ni mogoče soglašati. Dejansko stanje kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa in podatkov spisa je, da je bila policija o dogodku obveščena 19. 12. 2023 ob 19.24 uri. In sicer so delavci Dars Tepanje obvestili, da je takrat še neznano vozilo okrog 19.20 ure povozilo njihovega delavca B. B. na viaduktu Preloge, med Slovensko Bistrico in Tepanjem. Na kraj je iz smeri Tepanja v smeri Slovenske Bistrice pripeljala policijska patrulja, ki je videla hudo poškodovanega delavca, kateremu so reševalci že nudili prvo pomoč in je kasneje na kraju zaradi hudih telesnih poškodb umrl. Na tleh so ležali odpadli deli osebnega avtomobila VW Passat, srebrne barve, ki pa ga ni bilo na kraju prometne nesreče. Obdolženi se je kasneje na kraj prometne nesreče vrnil (nekje po 20-30 minutah). Z vozilom, s katerim je bil udeležen v prometni nesreči, ga je na kraj pripeljala njegova žena. Policisti so ob prihodu obdolženca takoj opazili poškodovano vozilo, katerega so tudi fotografirali. Ugotovljeno je bilo, da je bil voznik vozila obdolženi in da je bilo vozilo udeleženo v obravnavani prometni nezgodi. Zato ni dvoma, da je bil takoj ob prihodu, sum osredotočen na obdolženca. Na kraju mu je bila odvzeta prostost po drugem odstavku 157. člena ZKP in odrejeno mu je bilo pridržanje, ker so obstajali utemeljeni razlogi za sum, da je storil kaznivi dejanji povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti in opustitev pomoči poškodovanemu v prometni nesreči. Kot izhaja iz uradnega zaznamka o odvzemu prostosti in pridržanju je bil postopek začet ob 20.15 uri, obdolženi je bil takrat seznanjen z razlogi za odvzem prostosti, katerega kaznivega dejanja je osumljen, kaj je podlaga za sum zoper njega ter seznanjen tudi s pravicami po četrtem odstavku 148. člena ZKP, nato mu je bila ob 20.57 uri odvzeta prostost in ob 22.45 uri mu je bil vročen dokument o pridržanju.

6.Glede na okoliščine, ker so obstajali utemeljeni razlogi za sum, da je obdolženi storil kaznivi dejanji povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti ter opustitev pomoči poškodovanemu v prometni nesreči, so mu policisti ob 20.18 uri odredili preizkus alkoholiziranosti in takrat ugotovili tudi njegovo identiteto. Iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti izhaja, da je imel obdolženi 0,64 mg/l alkohola v krvi. Pri tem drži navajanje pritožbe, da je obdolženi zapisnik podpisal in se s tem strinjal z izmerjeno količino alkohola. Ali so policisti obdolženca poučili o pravicah osumljenca po četrtem odstavku 148. člena ZKP, preden so z njim opravili test alkoholiziranosti,1 na zakonitost tega dokaza, tudi upoštevaje izjavo obdolženca, da je po prometni nesreči užival alkoholne pijače, ne vpliva. Zagovornica sicer navaja, da je bil nadaljnji strokovni pregled obdolžencu odrejen samo zaradi njegove izjave, da je alkohol užival po prometni nezgodi. Vendar ne glede na to je poudariti, da se pravni pouk obdolžencu o privilegiju zoper samoobtožbo ne razteza na opravljen preizkus alkoholiziranosti in tudi ne na kasneje odrejen strokovni pregled obdolžencu. V danem primeru namreč gre za ugotavljanje količine alkohola v krvi oziroma s tem namenom za odvzem in pregled vzorcev krvi in urina, ki se jih v skladu z drugim odstavkom 266. člena ZKP zaradi analize in ugotovitve drugih dejstev, pomembnih za kazenski postopek, sme opraviti tudi brez privolitve tistega, ki se ga pregleda, razen če bi zaradi zdravniškega dejanja nastala škoda za zdravje obdolženca, kar pa iz podatkov spisa ne izhaja. Med zdravniška dejanja iz drugega odstavka 266. člena ZKP je v skladu s sodno prakso šteti tudi opravljen test alkoholiziranosti in strokovni pregled v skladu z 107. in 108. členom Zakona o pravilih v cestnem prometu (ZPrCP).2 Zato v nobenem primeru, četudi bi test alkoholiziranosti bil opravljen preden so policisti obdolženca poučili po četrtem odstavku 148. člena ZKP, prav tako nadaljnji strokovni pregled obdolženca, ne bi šlo za dokaze, ki bi se v skladu z drugim odstavkom 18. člena ZKP izločali iz spisa. Po ugotovitvi, da v obravnavani zadevi niso podani razlogi, zaradi katerih bi bilo treba v predlogu za izločitev navedene dokaze izločiti, je preiskovalni sodnik predlog za izločitev dokazov utemeljeno zavrnil.

7.Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, pritožbeno sodišče pa pri presoji izpodbijanega sklepa ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (peti odstavek člena 402 ZKP), je pritožbo zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno.

8.Če bo za obdolženca nastopila taksna obveznost, bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov po tar. št. 74013 Taksne tarife v zvezi s šestim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.

-------------------------------

1Test alkoholiziranosti je bil izveden ob 20.18 uri, policijski postopek pa začet ob 20.15 uri, kar pomeni 3 minute po začetku policijskega postopka.

2Šepec M. in drugi, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2023, str. 427 do 430.