Jedro

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre kljub zgoraj citirani sodni praksi pri tovrstnih primerih za tako hud poseg v temeljne človekove pravice, zlasti v pravico do osebne svobode, da je treba, ne glede na to, da je v sklepu sodišča prve stopnje predviden čas zdravljenja že potekel in je bila pritožnica odpuščena iz bolnišnice, odločitev sodišča prve stopnje vsebinsko obravnavati.

Pritožbeno sodišče je sklep, s katerim je bila pritožnici omejena pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov in ji je bilo odrejeno pridržanje (le) razveljavilo, saj ni podlage, da bi zadevo vrnilo v ponovno odločanje.

Izrek

I. Pritožbi A. A. se ugodi in se sklep z dne 2. 10. 2018, s katerim ji je sodišče omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov in jo zadržalo na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike X. še najdalj do 10. 12. 2018, razveljavi.

II. Pritožbi A. A. se ugodi in se sklep z dne 20. 11. 2018, s katerim je sodišče zavrglo njeno pritožbo z dne 8. 10. 2018, razveljavi.

III. Odvetnici T. T., ki je zavezanka za plačilo DDV (ID za DDV: SI ...), se priznajo stroški zastopanja v znesku 47,74 EUR, s pripadajočim DDV v znesku 10,10 EUR, skupaj znesek 57,84 EUR.

Plačilo se izvede na podlagi izdanega e – računa odvetnice, in sicer 30. dan po prejemu e – računa, iz sredstev sodišča, na TRR ...

Obrazložitev

1. V obravnavanem postopku sprejema osebe v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru je sodišče 10. 9. 2018 izdalo sklep, da se A. A. zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike X. do 10. 12. 2018. Pritožbi njene pooblaščenke je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom II Cp 1857/2018 (list. št. 22 sodnega spisa in nasl.) ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Soglašalo je s sodiščem prve stopnje, da so za pridržanje pritožnice izpolnjeni pogoji iz 39. člena v povezavi s 53. členom Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr), a je ugotovilo bistvene kršitve postopka, saj sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj je pritožnici v celoti omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov na podlagi tretjega odstavka 64. člena v povezavi s tretjim odstavkom 47. člena ZDZdr. Po dopolnitvi izvedenskega mnenja je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku s sklepom z dne 2. 10. 2018 odločilo, da se pritožnici omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov in da se jo zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike X. do 10. 12. 2018. Proti temu sklepu je pooblaščenka pritožnice 8. 10. 2018 podala pritožbo, katero je sodišče z izpodbijanim sklepom z dne 20. 11. 2018 zavrglo kot brezpredmetno. V vmesnem času je namreč pridobilo podatek, da je bila pritožnica 8. 10. 2018 premeščena na odprti oddelek (list. št. 50 sodnega spisa), zato je 10. 10. 2018 postopek v tej zadevi ustavilo (list. št. 51 sodnega spisa). Iz obvestila Psihiatrične klinike v X. pa je razvidno, da je tožnica zdravljenje na odprtem oddelku zaključila 16. 10. 2018 in je bila odpuščena (list. št. 54 sodnega spisa).

O pritožbi proti sklepu z dne 20. 11. 2018

2. Z izpodbijanim sklepom je sodišče pritožbo pritožnice z dne 8. 10. 2018 proti sklepu z dne 2. 10. 2018 zavrglo. V pritožbi pooblaščenka pritožnice izpostavlja, da je zdravljenje osebe pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice brez privolitve hud poseg v temeljne človekove pravice, ki so ustavno zagotovljene, zato ni dopustno, da se zadeva obravnava tako pavšalno in površno, kot jo je sodišče v tej zadevi. Ker je sodišče s sklepom, ki ga je pooblaščenka izpodbijala s pritožbo z dne 8. 10. 2018, poseglo v ustavno zagotovljene pravice, ima pritožnica pravni interes, da se v okviru pravnega sredstva sklep meritorno presoja. Okoliščina, zaradi katere je sodišče postopek ustavilo, je nastopila po izdaji sklepa o zadržanju in v vsebino sklepa ni v ničemer posegla. Ponavlja svoje navedbe iz pritožbe proti sklepu z dne 2. 10. 2018, da ne pritožnici, ne njeni odvetnici sodišče ni poslalo dopolnitve mnenja izvedenke psihiatrične stroke v izjavo, zaradi česar je absolutno bistveno kršilo določila pravdnega postopka, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sklepa. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sklep naslovnega sodišča spremeni tako, da postopek ustavi, podrejeno, da sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je pritožbo zavrglo, ker je bila pritožnica premeščena na odprti oddelek. Obrazložilo je, da je s tem odpadla potreba po vodenju postopka in je pritožba postala brezpredmetna. Sklep torej temelji na izostanku pravnega interesa za odločanje o pritožbi. Pritrditi gre sodišču, da je obstoj pravnega interesa osnovna procesna predpostavka vsake zahteve za sodno varstvo, tako tožbe kot vseh rednih in izrednih pravnih sredstev.1 Bistvo pravnega interesa stranke je v tem, da si s svojo zahtevo, s tožbo ali pravnimi sredstvi, če uspe, izboljša svoj pravni položaj. V obravnavani zadevi je bila pritožnica 8. 10. 2018 premeščena na odprti oddelek, 16. 10. 2018 je bila odpuščena iz psihiatrične bolnišnice, 10. 12. 2018 pa je iztekel rok, ki ga je sodišče določilo za pridržanje. Zato je bilo najprej treba odgovoriti, ali ima pritožnica pravni interes za pritožbo zoper sklep o pridržanju. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre kljub zgoraj citirani sodni praksi pri tovrstnih primerih za tako hud poseg v temeljne človekove pravice, zlasti v pravico do osebne svobode, da je treba, ne glede na to, da je v sklepu sodišča prve stopnje predviden čas zdravljenja že potekel in je bila pritožnica odpuščena iz bolnišnice, odločitev sodišča prve stopnje vsebinsko obravnavati. V tej smeri se je sodna praksa že izrekla.2 Odločitev sodišča prve stopnje, ko je pritožbo pritožnice z dne 8. 10 .2018 zoper sklep o pridržanju z dne 2. 10. 2018 zavrglo, se tako izkaže za napačno, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo.

O pritožbi proti sklepu z dne 2. 10. 2018

5. Ob zgoraj navedenem je pritožbeno sodišče odločalo tudi o pritožbi pritožnice zoper sklep z dne 2. 10. 2018, s katerim ji je sodišče omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov, in odločilo, da se jo zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom do 10. 12. 2018. 6. Pritožnica v pritožbi izpostavlja, da je 5. 10. 2018 prejela sklep, v katerem je navedeno, da je izvedenka svoje mnenje dopolnila 30. 9. 2018 in v njem pojasnila, da je treba pridržani osebi omejiti pravico do vpogleda v sodni spis in prisotnost pri izvajanju dokazov. Sodišče je v sklepu napačno obrazložilo, da pooblaščena odvetnica na mnenje ni imela pripomb. Navaja, da dopolnitve izvedenskega mnenja z dne 30. 9. 2018 sodišče odvetnici sploh ni vročalo, zato se o vsebini tega mnenja ni mogla seznaniti. Kar pomeni, da se tudi pridržana oseba ni imela možnosti seznaniti s potekom dokaznega postopka. S tem je sodišče storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka, saj pridržani osebi ni omogočilo, da poda izjavo v zvezi z dopolnitvijo izvedenskega mnenja in ji je vzelo osnovne pravice postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da postopek ustavi, oziroma podrejeno, da sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

7. Pritožba je utemeljena.

8. Pritožbeno sodišče je v sklepu, s katerim je vrnilo zadevo v nov postopek, sodišču prve stopnje naložilo, da obrazloži, zakaj je pritožnici omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku izvedenki naložilo dopolnitev mnenja (list. št. 38 in nasl. sodnega spisa), v katerem je izvedenka pojasnila, da je pritožnici treba omejiti pravico do vpogleda v sodni spis in do prisotnosti pri izvajanju dokazov, ker bi ji lahko nastale škodljive posledice za zdravje ali zaupnost. Navedla je, da je pri pritožnici ugotovljena paranoidna shizofrenija, ki je po naravi psihoza, hkrati pa je pri njej prisoten tudi poseben fenomen ali anozognozija, ko je posameznik slep za svojo bolezen, kar pomeni, da bo slabo sodeloval pri zdravljenju. Iz podatkov sodnega spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje dopolnitev mnenja prejelo 2. 10. 2018, na isti dan je izdalo izpodbijani sklep, s katerim je pritožnici omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov in odločilo, da se jo zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom do 10. 12. 2018. Ne pooblaščenki pritožnice, ne pritožnici dopolnitve mnenja ni vročilo v izjavo, s tem pa je storilo absolutno bistveno kršitev postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj pritožnici ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Posledično je bila prekršena njena pravico do izjave v postopku po 22. členu Ustave RS. Izpodbijani sklep je zaradi postopkovne kršitve nepravilen in nezakonit, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo. Ker je bila pritožnica premeščena na odprti oddelek ter v nadaljevanju odpuščena iz Psihiatrične klinike X., je sodišče prve stopnje postopek s sklepom z dne 10. 10. 2018 ustavilo. Pritožbeno sodišče je sklep, s katerim je bila pritožnici omejena pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov in ji je bilo odrejeno pridržanje (le) razveljavilo, saj ni podlage, da bi zadevo vrnilo v ponovno odločanje.

Stroški postopka

9. S sklepom z dne 15. 11. 2018 so bili pooblaščenki pritožnice že priznani stroški za pritožbi zoper sklep z dne 10. 9. 2018 in 2. 10. 2018, zato je pritožbeno sodišče odločalo še o priglašenih stroških za pritožbo zoper sklep z dne 20. 11. 2018. Pooblaščenki pripada 200 točk za pritožbo zoper sklep, kar znaša 91,08 EUR. Ker je bila postavljena po uradni dolžnosti, ji gre polovična nagrada v višini 45,90 EUR, 2 % materialni stroški znašajo 1,84 EUR, 22 % DDV pa 10,10 EUR, skupaj 57,84 EUR.

10. Pravna podlaga za odločitev pritožbenega sodišča je podana v 3. odstavku 365. člena ZPP v povezavi s 30. členom ZDZdr in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP).

11. Pravni pouk zoper ta sklep je odpadel, čeprav je izdan po uveljavitvi novele ZPP – E, saj se sme sklep izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo, ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti, ali če bi moralo samo opraviti nov postopek. Kot obrazloženo je postopek v tej zadevi ustavljen (pritožb proti ustavitvi postopka ni podanih), zato pritožbeno sodišče kljub razveljavitvi izpodbijanih sklepov zadeve ne vrača v nov postopek.

1 VSRS sklep II Ips 253/2012 z dne 25. 10. 2012. 2 VSRS sklep II Ips 309/2017 z dne 6. 12. 2017.