Jedro

Sodišče prve stopnje je stroškovno breme postopka, ki se je končal z umikom njenega predloga, materialnopravno pravilno naložilo predlagateljici.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (2. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženca krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je po ustavitvi postopka, ki je sledila umiku predloga za delitev solastnih nepremičnin, sklenilo, da mora predlagateljica nasprotnemu udeležencu povrniti 4.144,95 EUR stroškov postopka. Njen stroškovni zahtevek pa je zavrnilo.

2. Predlagateljica se je zoper odločitev o svoji stroškovni obveznosti pritožila. Predlaga njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Sklicuje se na zmotno ugotovljeno dejansko stanje, zmotno uporabo materialnega prava in kršitve določb postopka. Prvenstveno poudarja, da je nasprotni udeleženec kljub drugačnemu dogovoru o rešitvi zadeve po umiku predloga priglasil svoje stroške. Meni, da je takšno ravnanje nemoralno in neetično. Sicer pa vrednost spora ni 250.000,00 EUR, kot izhaja iz sklepa. Predlagateljica je namreč ves čas postopka navajala vrednost 25.000,00 EUR, kot je razvidno iz priloženega pooblastila in umika predloga za delitev solastnine. Predmet delitve je bil le del stavbe X-1919-7, ki je v naravi klet in je po oceni GURS vredna nekaj sto evrov. Del druge stavbe X-1919-13 je bil namreč prodan na javni dražbi in zato niti ne more biti predmet delitve solastnine. Ker je sodišče izhajalo iz previsoke vrednosti spornega predmeta, je napačno izračunalo stroške njenega nasprotnika.

3. Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim trditvam. Zanika zatrjevani ustni dogovor med pooblaščencema o tem, da nasprotni udeleženec ne bo priglasil stroškov postopka ob dokončnem umiku predloga. Vrednost obeh nepremičnin (lokala in kleti) je izvedenec ocenil na 280.720,00 EUR. Ker je bila njena polovica lokala prodana na javni dražbi v izvršbi, bi bil predlog za delitev zavrnjen, če ga predlagateljica ne bi umaknila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je stroškovno breme postopka, ki se je končal z umikom njenega predloga, materialnopravno pravilno naložilo predlagateljici. Zatrjevani dogovor pooblaščencev glede priglasitve stroškov, ki ga nasprotni udeleženec sicer zanika, sodišča ne veže, saj mu dogovor ni bil predložen. Pritožbena trditev o domnevni nemoralnosti dogovora je zato odveč.

6. Sodišče prve stopnje je pri izračunu stroškov pravilno izhajalo iz vrednosti nepremičnine (250.000,00 EUR), ki jo je v predlogu navedla sama predlagateljica. Njena pritožbena trditev, da je ves čas postopka navajala desetkrat nižjo vrednost (25.000,00 EUR), je očitno protispisna. Predlagateljica je namreč to storila šele v vlogi, s katero je umaknila predlog tudi glede delitve tistega dela nepremičnine, ki v naravi predstavlja klet. Upoštevaje drugi odstavek 44. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se po 37. členu Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) v zvezi s prvim odstavkom 216. člena veljavnega istoimenskega zakona (ZNP-1) smiselno uporablja tudi v tem postopku, je odločilna vrednost, ki je bila navedena v predlogu in je sodišče med postopkom ni korigiralo. Navsezadnje je ta vrednost celo nižja od tiste, ki jo je v dokaznem postopku izračunal izvedenec gradbene stroke.

7. Ker je bilo z izpodbijanim sklepom odločeno o stroških vsega postopka, ni bistveno, da je predlagateljica najprej umaknila predlog glede ene in nato še glede druge nepremičnine, ki sta bili predmet predlagane delitve. Dejstvo, da je bila prva nepremičnina (lokal v pritličju) med postopkom prodana v izvršbi na javni dražbi, ni relevantno. Gre za okoliščino na strani predlagateljice (prvi odstavek 156. člena ZPP), ki ne more bremeniti nasprotnega udeleženca.

8. Sodišče prve stopnje je stroške, ki jih nasprotnemu udeležencu dolguje predlagateljica, izračunalo skladno z Odvetniško tarifo, svoj izračun pa je v sklepu tudi pregledno in pravilno obrazložilo.

9. Pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni, uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev pa v postopku na prvi stopnji ni bilo. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

10. Po prvem odstavku 35. člena ZNP vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače. Pritožbeni stroški niso izjema. Nasprotni udeleženec zato ni upravičen do povračila svojih stroškov za odgovor na pritožbo, medtem ko je predlagateljica s pritožbo sploh propadla (prvi odstavek 165. člena ZPP).