Jedro

V skladu z določbo prvega odstavka 28. člena v zvezi s prvim odstavkom 23. člena ZUS-1, je treba tožbo v upravnem sporu vložiti v roku 30 dni od takrat, ko je bilo storjeno posamično dejanje, s katerim se posega v človekove pravice in temeljne svoboščine. Iz tožbe in podatkov spisa izhaja, da je bilo sporno dejanje storjeno najkasneje z izplačilom, to je dne 28. 12. 2011, zato je bila tožba, ki je bila sodišču poslana priporočeno po pošti dne 14. 3. 2012, vložena prepozno, po poteku 30-dnevnega zakonskega roka, ki se je iztekel dne 27. 1. 2012.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Tožeča stranka je dne 14. 3. 2012 pri sodišču splošne pristojnosti vložila tožbo v zadevi izplačila povprečnine za leto 2011. Ne strinja se namreč z zneskom, ki ji je bil izplačan na podlagi 42. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2011 in 2012 (ZIPRS1112), saj meni, da bi morala tožena stranka pri izračunu upoštevati tudi inflacijo kot to določa 12. člen Zakona o financiranju občin (ZFO-1). Sodišču zato predlaga, da toženi stranki naloži plačilo 108.831,00 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne 28. 12. 2011 dalje do plačila.

Okrožno sodišče v Ljubljani se je s sklepom, opr. št. VII Pg 1068/2012 z dne 21. 5. 2013, izreklo za nepristojno za odločanja v tej zadevi, in je po pravnomočnosti sklepa (sklep je postal pravnomočen dne 4. 6. 2013) zadevo odstopilo v reševanje Upravnemu sodišču RS.

Tožba je bila vročena toženi stranki. V odgovoru na tožbo argumentirano prereka tožbene navedbe in obširno opisuje javnofinančno stanje v državi. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

K točki I. izreka: Tožba je prepozna.

V konkretni zadevi je za tožečo stranko sporna višina povprečnine, ki ji je bila izplačana za leto 2011, saj meni, da bi ji morala biti izplačana v višjem znesku. V tožbi sama navaja, da ji je tožena stranka nesporni del povprečnine (v znesku 3,893.342,00 EUR) izplačala dne 28. 12. 2011. V skladu z določbo prvega odstavka 28. člena Zakona v upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v zvezi s prvim odstavkom 23. člena ZUS-1, je treba tožbo v upravnem sporu vložiti v roku 30 dni od takrat, ko je bilo storjeno posamično dejanje, s katerim se posega v človekove pravice in temeljne svoboščine. Iz tožbe in podatkov spisa nesporno izhaja, da je bilo sporno dejanje storjeno najkasneje z izplačilom, to je dne 28. 12. 2011, zato je bila tožba, ki je bila sodišču poslana priporočeno po pošti dne 14. 3. 2012, vložena prepozno, po preteku 30-dnevnega zakonskega roka, ki se je iztekel dne 27. 1. 2012. Če je tožba vložena prepozno, pa jo mora sodišče po določbi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 s sklepom zavreči. Zato je odločilo kot izhaja iz točke I. izreka tega sklepa.

Sodišče je v zadevi odločilo po predsedniku senata skladno s tretjim odstavkom 36. člena ZUS-1. K točki II. izreka: Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.